“Dokler me ne bodo pregnali, bom ostal zvest Sloveniji”

Sleherno časovno obdobje v nekdanji Jugoslaviji so zaznamovali šampioni in idoli, ki so pustili neizbrisen pečat v njeni (športni) zgodovini. Ponašala se je s sijajnimi posamezniki, ki so izstopali tudi v ekipnih športih. V zadnjem desetletju skupne države je rezultatska krivulja v številnih športih dosegla vrhunec. Jugoslavija je bila najboljša v košarki, rokometu in vaterpolu, pa tudi v nogometu je rasla sijajna generacija.

Vsaka športna panoga je imela svoje simbole. V košarki je bil to Dražen Petrović, v vaterpolu Igor Milanović, v rokometu pa Veselin Vujović, ki je z reprezentančnimi soigralci osvojil naslov olimpijskega in svetovnega prvaka. Prava uspešnica pa je bila Metaloplastika iz Šabca, ki je v 80. letih sedemkrat zapored osvojila naslov jugoslovanskega prvaka, kar je bilo v časih, ko so bile zmaga na vročih gostovanjih pravcati podvig, skoraj nepredstavljivo. Mirko Bašić, Mile Isaković, Veselin Vujović, Zlatko Portner, Slobodan Kuzmanovski (Jovica Cvetković), Jasmin Mrkonja, Veselin Vuković. Vsak rokometni in športni ljubitelj v bivši Jugoslaviji je poznal udarno postavo šampionske Metaloplastike na pamet kot poštevanko. O Vujoviću sodobniki znajo povedati, da je bil popoln igralec, ki je obvladal vse prvine rokometne igre. Na igrišču je bil temperamenten. Ta značajska črta ga še vedno opredeljuje tudi na trenerski poti, ki ga je pred dobrim letom dni pripeljala na selektorsko klop Slovenije. Začetek na januarskem evropskem prvenstvu je bil vse prej kot spodbuden, zato pa je bilo nadaljevanje toliko boljše. Slovenijo je popeljal na olimpijske igre po težji poti.

O Veselinu Vujoviću kot rokometašu vse povedo njegovi ekipni in posamični dosežki po klubih in v reprezentanci. Rodil se je pred 55 leti v Cetinju. Že na njegovo otroštvo in najstniška leta je vezanih precej anekdot. Treniral je karate in košarko, preden je zaigral rokometu v domačem Lovćenu. Odločilen korak v njegovi športni poti je bil odhod k Metaloplastiki leta 1979. V Šabcu, kjer si je ustvaril dom in družino, so začeli sestavljati ekipo, ki je v 80. letih krojila jugoslovanski (1982-1988) in evropski (1985, 1986) vrh. Leta 1988 je prestopil k Barceloni, s katero je leta 1991 slavil v ligi prvakov.