“Dokler ne uredimo razdelitve premoženja, bosta občini Koper in Ankaran talki druga druge”

> Kaj boste povedali predsedniku uprave Luke Koper?

“Isto kot vsem zadnjim trem predsednikom uprav.” (smeh)

> Nekateri trdijo, da se boste poslej vse dogovorili z Luko Koper in da ne boste več nasprotovali ničemur, ker potrebujete njen denar?

“Občina Ankaran ni neposredno finančno odvisna od razvojnih perspektiv koprskega pristanišča. Naši pogledi, stališča in politika do pristanišča bodo ostali enaki. Več let so na nas po krivici lepili etiketo, da smo nasprotniki luke, da jo bomo uničili. To so neresnice in neumnosti.”

> Ankarančani ste bili zelo proti tretjemu pomolu.

“Tako je. Trdili smo, da je gradnja tretjega pomola neprimerna rešitev, ki temelji na napačnih in zastarelih izhodiščih. Ampak v vmesnem času je tudi Luka Koper sama ugotovila, da je investicija v tretji pomol vprašljiva. Tukaj zato med nami ni več navzkrižij.”

> Podaljševali naj bi prvi pomol, čemur pa zdaj nasprotuje koprski župan Boris Popovič. Se pravi, da bo Luka Koper vendarle talka zaradi ustanovitve občine Ankaran.

“O podaljšanju prvega pomola se bosta država in Luka Koper morali pogovarjati z Mestno občino Koper. Ankaran pri tem nima nič. Seveda pa je Luki Koper treba pomagati pri zagotavljanju dodatnih priveznih mest in pri zagotavljanju dodatnega prostora za skladiščenje tovora, kar je možno urediti tudi na območju Ankarana. Predvsem pa je treba pripraviti ustrezen dolgoročni program strukture tovora in doreči, kateri tovori so za to pristanišče primerni in kateri ne.”

> Boste vztrajali pri tem, da se Luka Koper znebi pretovora premoga in železove rude na drugem pomolu?

“Ravno umestitev premoga na območje pristanišča v osemdesetih letih predstavlja prelomnico, ko so se odlični odnosi med Luko Koper in prebivalci začeli krhati. Ne smemo pozabiti, da so prebivalci Kopra takrat hoteli z občinskim referendumom izraziti nasprotovanje pretovoru premoga, vendar je bil referendum preprečen. Gre za fosilno gorivo, ki ga v globalnih perspektivah vsi ocenjujejo kot pogubno za človeštvo. Če pomislimo, kaj se dogaja tudi s projektom TEŠ 6, je verjetno na mestu ugotovitev, da dolgoročno premog v Sloveniji nima perspektive in da tudi pretovor in skladiščenje premoga na slovenski obali dolgoročno ni pravilna poslovna usmeritev.”

> Se pravi, je za vas sprejemljiva usmeritev postopna sprememba namembnosti drugega pomola v pomol za pretovarjanje zabojnikov?

“Možnost za nadaljnji razvoj pristanišča vidimo v tem, da sporne tovore nadomestijo ekološko nesporni tovori, ki imajo tudi višjo dodano vrednost. To bomo ponavljali vsakokratni vladi in vsakemu vodstvu Luke Koper.”

> Po statutu Luke Koper imajo lokalne skupnosti možnost imenovati svojega nadzornika v nadzorni svet Luke Koper. Boste to predlagali?

“V tem trenutku odgovora še nimam. Položaj nadzornika ima veliko pozitivnih in veliko negativnih komponent. Nadzorni svet nastopa v imenu kapitala, občina Ankaran pa ni lastnik in predstavnik kapitala. Zato je lahko predstavnik lokalne skupnosti v konfliktu interesov, ker potem ne more hkrati delovati v dobrobit podjetja in dobrobit občine. Samo dejstvo, da bi imeli nadzornika, še ni zagotovilo za rešitev vseh problemov. Hkrati pa te možnosti ne izključujem, saj sta obveščenost in neposredno sodelovanje z gospodarsko družbo morebiti za občino lahko koristna. O tem vprašanju se bomo gotovo temeljito pogovorili.”

> Če vas bosta torej država in Luka Koper ustrezno obveščali in vključevali v odločitve, nadzornika ne potrebujete?

“Tako je.”

> Prvi sestanek glede delitvene bilance z Mestno občino Koper ste že imeli. Kaj ste se dogovorili?

“Sestanek je bil zelo korekten. Predvsem sem zadovoljen, da je bila na obeh straneh pripravljenost, da do razdelitve premoženja in delitvene bilance pridemo sporazumno in ne prek sodišč.”

> Ena od točk delitvene bilance je tudi razdelitev koncesnine od Luke Koper. Delila naj bi se glede na površino, nekateri pa opozarjajo, da bi bilo bolj pravično, če bi se delila glede na število prebivalcev.

“S pomočjo stroke bomo morali poiskati ključ, ki bi bil sprejemljiv in pravičen za vse.”

> Zakaj ni pravično ne eno ne drugo?

“Najbrž se vsi strinjamo, da prebivalci Gračišča ali Dekanov zaradi vplivov pristaniške dejavnosti niso enako prizadeti kot prebivalci Ankarana, starega mestnega središča Kopra ali Žusterne, zato je samo število prebivalcev napačno izhodišče. Treba bo poiskati kompromis med številom prebivalcev in površino, pri tem pa se ne sme pozabiti, da je ankaranska obala zaradi napačnih potez države in Luke Koper v preteklosti utrpela veliko škodo, ki jo je zdaj treba sanirati.”

> Na sestanek glede delitvene bilance ni prišel župan Boris Popovič, ampak njegov svetovalec Gašpar Gašpar Mišič, ki je sočasno tudi ankaranski svetnik. Je njegova vloga za vas sprejemljiva?

“Ne vidim nobenega zadržka, da bi bil Gašpar Mišič nekakšen povezovalni člen med občino Koper in občino Ankaran. To, da je svetovalec koprskega župana in sočasno ankaranski občinski svetnik je lahko pri delitveni bilanci tudi dobrodošlo. Kdorkoli ima vsaj malo možnosti, da pomaga odpraviti šestletno blokado Ankarana s strani koprske občine, je za nas dobrodošel. Dokler se bo zavzemal za sporazumno razdelitev premoženja, ki bo pravična za vse, in bo deloval v obojestransko korist, bomo storili vse, kar je v naši moči, da do razdelitve premoženja pride čim prej.”

> O kakšnih rokih govorimo?

“Postopek delitvene bilance se je začel 22. oktobra. Zdaj imamo šest mesecev časa, da dorečemo stvari na občinskih svetih obeh občin, potem imata še župana tri mesece časa, da se dokončno uskladita in delitveno bilanco potrdita.”

> In če se to ne zgodi v tem času?

“Potem gre zadeva na sodišče. Kar pa, verjamem, ni nikomur v interesu. To namreč pomeni, da bi bili oboji financirani po dvanajstinah, prav tako nobena od občin ne bi mogla samostojno odločati o nobeni zadevi. Za Ankaran sicer to ne bi bil prevelik udarec, saj kot občina nimamo velikih izdatkov, bolj pogubno pa bi to bilo za koprsko občino. Dokler torej ne uredimo razdelitve premoženja in delitvene bilance, bosta obe občini talki druga druge.”

> Ste že začeli s postopki za izbiro sodelavcev? Že veste, kdo bo direktor občinske uprave?

“Ne še. Bodo pa sodelavci izbrani z javnim natečajem.”

> Na prvi seji je bilo malce razkazovanja moči in napenjanja mišic. Boste zmogli konstruktivno sodelovati z opozicijo?

“Predvsem se mora opozicija najprej odločiti, kakšen položaj bo zavzela. Če bodo delali v dobro Ankarana, ne vidim nobenih težav za korektno sodelovanje. Če pa nameravajo svojo opozicijsko držo uporabljati za postopkovna spotikanja, zavlačevanja in oviranje učinkovitosti občinskih organov, pa je druga zgodba.”

> Na prvi seji se je zapletlo glede sejnin.

“Opoziciji svetujem, naj se čim prej opredeli, ali je za Ankaran dobro ali slabo, da bi četrt milijona evrov v obdobju enega mandata raje namenili javnim programom, kot pa da jih damo v svoj žep. Je pa dejstvo, da sejnin in financiranja političnih strank ter list iz proračuna v Ankaranu ne bo. To je volilni program skupine Radi imamo Ankaran, to so volilci izvolili in to bomo zapisali tudi v statut. Delo občinskih svetnikov v Ankaranu bo častno in brezplačno.”

> Opozicija temu ne nasprotuje. Želijo samo, da bi se vsakič sproti na seji odločili, komu konkretno bi namenili denar od sejnin.

“Zame je to populističen predlog. Če bomo na vsaki seji razpravljali, komu bomo namenili denar, bomo sami sebe po nepotrebnem izpostavljali in si delali reklamo. Kako bomo porabili denar od sejnin, bomo določili s proračunom, saj bomo ta denar namenili za javne socialne programe. Pri oblikovanju proračuna bo sodelovala tudi opozicija.”

> Obljubili ste, da občine ne boste vodili avtoritarno, čeprav imate v občinskem svetu absolutno večino. Ravno avtoritaren način vodenja koprske občine je bil razlog, da ste želeli svojo občino.

“Večkrat sem povedal in se na konstitutivni seji tudi javno zavezal, da bom poslušal tudi druga mnenja, in da bodo tudi šibkejši slišani. Ne bodo pa odločevali.”

> Bo torej opozicija kdaj sploh uslišana?

“Ključ za upoštevanje drugačnih mnenj je samo eden - boljši predlogi. Če me bo kdorkoli, ne samo opozicija, ampak tudi tisti, ki zdaj niso prišli v občinski svet, kakšne nevladne organizacije ali civilna gibanja prepričali, da so njihovi predlogi boljši, bomo to upoštevali. Vse pametne predloge je treba vgrajevati v razvojne usmeritve Ankarana.”

> Kot krajevna skupnost ste odločno nasprotovali prodaji zemljišč. Kako boste to urejali zdaj?

“Strategija upravljanja prostorskih virov predstavlja poleg upravljanja naravnih, kulturnih in ekonomskih virov le en del strateškega razvojnega načrtovanja občine. Gre za proces, ki že poteka in bo potekal še več let. V Ankaranu načrtovanje izvajamo 'od spodaj navzgor', v obliki delavnic z ljudmi in po volji ljudi. Prodajanju zemljišč z namenom intenzivne pozidave pa bomo tudi v prihodnje odločno nasprotovali, vse dokler ne sprejmemo ustreznega prostorskega načrta, kaj sploh želimo in kje.”

> Kako boste torej obravnavali stranko, ki bo prišla na občino, da bi kupila ali pa kaj gradila na kakšni ankaranski parceli?

“Če bodo Ankarančani karkoli potrebovali za svoje potrebe - govorim o zaokroževanju funkcionalnih zemljišč - ali pa reševanju stanovanjskega problema, ne bomo delali težav, tako kot jih tudi do sedaj nismo. Bo pa pri vsem tem soglasje morala dati tudi koprska občina, dokler se ne zaključi postopek delitve premoženja.”

> Kako se bo občina financirala, če ne boste prodajali parcel?

“Občina Ankaran bo svoje delovanje financirala iz izvirnih prihodkov: dohodnina, davek od iger na srečo, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Dobrodošli bodo tudi nepovratni evropski viri. Nepotrebna pa bosta zadolževanje občine in odprodaja občinskega premoženja. Slednje je najprimitivnejša oblika gospodarjenja, ki se na dolgi rok ne izide, ker občinskega premoženja, zanimivega za prodajo, prej ali slej zmanjka. Noben pameten kmet ne proda svojih njiv in vinogradov zato, da bi kupil traktor.”

> Boste Ankarančani morali na koprsko upravno enoto po gradbena dovoljenja ali želite imeti svojo upravno enoto?

“Svoje upravne enote ne bomo imeli. Upravne posle iz državne pristojnosti bomo še naprej urejali na upravni enoti Koper. To ni nič nenavadnega. Taka praksa v Sloveniji že obstaja, da občani več občin hodijo na eno upravno enoto.”

> Veliko stavite na razvoj turizma. Na kakšen način?

“Turizem je v Ankaranu prepoznan kot ena izmed panog, ki jo je smiselno razvijati, in subjekte, ki se s tem ukvarjajo, spodbujati k nadaljnjemu razvoju. Ankaran ne potrebuje elitnega turizma in ga tudi ne more razvijati, ne potrebuje niti masovnega turizma, ampak je ta prostor zaradi naravnih danosti usmerjen k umirjenemu tipu turističnih programov skozi vse leto. Govorim predvsem o zdravstveno-zdraviliškem turizmu in športno-rekreativnem turizmu.”

> V predlogih vladi pišete, da bi vam dali v upravljanje Adrio Ankaran? Je to sploh realen predlog?

“Ne gre za upravljanje, temveč za prenos lastništva. Država in Luka Koper sta v preteklosti zaradi nepravilnih posegov pri širitvi pristanišča naredili veliko škodo in uničili ankaransko obalo. Obalo bo torej treba sanirati, in naša ambicija je, da bi za to pridobili čim več evropskih sredstev. Kljub temu bo Občina Ankaran zaradi povzročene škode od države zahtevala odškodnino, ki je ocenjena na več deset milijonov evrov, vendar ne v denarju. S prenosom lastništva Adrie Ankaran na Občino Ankaran bi lahko z državo dosegli neke vrste pobot, saj je država prek DSU lastnica Adrie in bi ga zato lahko prenesla na občino. S tem bi dokončno preprečili tudi vse poskuse divjega lastninjenja tega podjetja, ki smo mu bili priča zadnja leta.”

> Direktor Adrie Ankaran je vašemu predlogu že javno nasprotoval.

“To je stvar med občino in državo in v to se uprava družbe ne more vtikati. Smo pa naš predlog predstavili vodstvu družbe, še preden smo ga novembra lani poslali na vlado, in takrat vodstvo Adrie na naš predlog ni imelo nobenih pripomb. Pri tem je treba tudi vedeti, da ima občina Ankaran predkupno pravico in da bi bilo za kraj tudi dobro, če bi občina postala lastnica, saj bi potem podjetje dobilo jasno vizijo turističnega razvoja, ki bi bil usklajen z lokalno skupnostjo.”

> Kako boste uredili območje Lazareta?

“Pojavljajo se različne zamisli o kulturnem centru, gostinskem objektu in tudi golf igrišču v zaledju, vendar poudarjam, da so to za zdaj samo zamisli. Kaj bo tam, bodo odločali prebivalci Ankarana, lahko pa povem, da tam zagotovo ne bo igralnice in nočnega kluba, kot je to pogosto v navadi na mejnih območjih.”

> Kaj bo zdaj s pokopališčem? Razdreti dosedanje pogodbe na tistem območju in onemogočiti tamkajšnje posle ne bo niti enostavno niti poceni. Boste vztrajali?

“Ankaransko pokopališče je žalostna zgodba. Zaradi nezakonitih postopkov spreminjanja prostorskega načrtovanja, namembnosti zemljišč in prodaje parcel se je zadeva tako pravno zapletla, da ji še nekaj let ni videti konca. Lokalna skupnost in župnišče si na tem prostoru želita pokopališče, investitor pa apartmajsko naselje. Modro bi bilo, da se obe strani čim prej sestaneta in poskušata najti pot do rešitve. To bi zagotovo koristilo tudi postopku sporazumne delitve premoženja med občinama.”

> Kaj lahko ponudite investitorju, da se umakne?

“Nimam ne ponudbe ne mandata, da bi o tem razpravljal.”

> Boste torej razdirali pogodbe in spreminjali prostorske načrte, če do dogovora ne pride?

“V tem trenutku občina Ankaran še zmeraj z vsemi pravnimi sredstvu nasprotuje nameram investitorja. Zadeve preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad.”

> Pokopališča v Ankaranu torej še nekaj let ne bo?

“Tega nihče ne more napovedati. Si bom pa prizadeval, da bi sporazumno čim prej našli rešitev.”

> Ankaranski občinski svetnik je tudi Darko Kavre, ki je direktor koprskega stanovanjskega sklada. Treba bo razdeliti tudi to premoženje. Hočete imeti svoj sklad ali bi soupravljali koprski občinski sklad, ki bi postal medobčinski?

“Spremljanje stanovanjskih razmer v Ankaranu in načrtovanje stanovanjskega fonda je ena ključnih aktivnosti lokalne skupnosti, ki jo bomo vodili v oddelku za družbene dejavnosti. Kakšna bo organizacijska oblika upravljanja občinskih stanovanj, pa je stvar dogovora. Tako kot organizacijska oblika vseh ostalih javnih zavodov.”

> Kdaj boste postavili tablo “dobrodošli v občini Ankaran”?

“Predvsem bo predhodno treba na novo mejo prestaviti obstoječo tablo 'dobrodošli v Mestni občini Koper', ki je trenutno še na Lazaretu. To sem povedal tudi direktorju koprske Komunale.”

> Imate že novo, ankaransko osebno izkaznico?

“Nimam. (smeh) Je pa koprska upravna enota takšno izkaznico že izdala.”

> Za razliko od vašega protikandidata Gašparja Gašparja Mišića, ki bi bil nepoklicni župan, boste vi poklicni. Zakaj?

“Najprej je treba jasno povedati, da nepoklicno opravljanje funkcije župana še ne pomeni, da bi to funkcijo opravljal brezplačno, ker tudi nepoklicni župan dobiva plačilo. Kot predsednik sveta KS Ankaran sem zadnjih nekaj let povsem brezplačno delal tudi od 10 do 12 ur na dan. Zdaj je tega dela zaradi vzpostavljanja delovanja občinskih organov in občinske uprave samo še več. Zato menim, da v prvem mandatu resnega in kakovostnega dela župana ni mogoče opravljati drugače kot poklicno in celodnevno.”

> Morda pa tudi potrebujete službo? Nimate zaposlitve, saj so vas krivdno razrešili z mesta predsednika uprave Triglav zdravstvene zavarovalnice.

“Krivdno razrešitev sem izbral sam, ponujene sporazumne nisem sprejel, da sem kasneje na sodišču lahko dokazal, da sem službo izgubil nezakonito. In dejstvo je, da sem službo izgubil prav zaradi prizadevanj za ustanovitev občine Ankaran. Ravno to, da sem bil ob izplačani odškodnini doma, pa mi je omogočilo učinkovito in uspešno zaključitev postopka ustanavljanja občine. Če bi bil v službi, vsega dela, ki ga je bilo treba opraviti v Ankaranu, enostavno ne bi mogel opraviti. Zastavljeno delo bom zdaj zgolj nadaljeval in bom tako kot ostali kolegi župani po Sloveniji za to dobival plačilo.”

> Proti vam so bile vložene tudi ovadbe zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. V kateri fazi je zdaj postopek?

“Vodstvi MOK in nekdanjega delodajalca sta me usklajeno in grobo napadli z lažnivimi obtožbami. Tožilstvo je zavrglo ovadbe proti meni. Tudi vse druge tožbe proti meni so bile neuspešne. Vseh šest pravdnih postopkov se je zaključilo ugodno zame. Na sodišču mi je uspelo dokazati, da sem v preteklosti vedno delal dobro in pošteno. Enako bom v prihodnje delal tudi kot župan Ankarana.”

TATJANA TANACKOVIČ