Dr. Stane Vlaj se ob predlogu za členitev Slovenije po mejah škofij drži za glavo

> Ste med tistimi, ki jih je novi predlog pokrajinskega zemljevida negativno presenetil. Zakaj?

“Ta predlog, da naj bi se pokrajine oblikovale, kot so oblikovane škofije, ni bil nikjer verificiran, prediskutiran, zlasti ne na strateškem svetu za decentralizacijo in regionalizacijo Slovenije, ki deluje pri predsedniku vlade. Ta predlog nove ministrice je tudi zaobšel vse dosedanje zelo temeljite strokovne razprave o tem, kakšne pokrajine potrebuje Republika Slovenija. V strokovnih razpravah se je nazadnje izkristaliziralo močno večinsko stališče, da Slovenija potrebuje model velikih pokrajin, kar pomeni šest do osem pokrajin. V zadnjem letu se je tudi stroka še bolj osredotočala na vprašanje, koliko pokrajin, in se nagiba k šestim pokrajinam.”

Število odvisno od pristojnosti

> Kako se strokovni predlog razlikuje od tega, ki ga je dala ministrica?

“Strokovni predlog se sploh se ne pokriva s škofijami. Škofije imajo neko drugo logiko teritorialne oblikovanosti. To je tako, kot če bi rekli, da smo občine ustanavljali na podlagi župnij. To je druga logika, in če bi tako oblikovali občine, bi prišli do 300 in več občin. V strateškem svetu smo zelo veliko razpravljali tudi o tem, da je o številu pokrajin mogoče govoriti šele potem, ko so določene njihove pristojnosti, financiranje …”

> Prav to zdaj manjka. Dobili smo samo zemljevid …

“Pričakoval sem, da bo gospa ministrica županom predstavila cel paket pokrajinske zakonodaje. Ta paket je pripravljen in ni ga pripravil bivši minister, niti ga ni pripravila sedanja ministrica. Pripravljen je že dolga leta, nazadnje pa je bil oblikovan konec leta 2009. Gre za pet pokrajinskih zakonov, začenši z zakonom o pokrajinah kot sistemskim zakonom, pa potem z zakonom o prenosu pristojnosti, zakonom o financiranju pokrajin, o pokrajinskih volitvah in volilnih enotah. Kot posledica vsega tega pa pride še predlog zakona o ustanovitvi pokrajin. Teritorialna podoba pokrajin se nam izriše, potem ko so rešena ta vsebinska, funkcionalna in finančna vprašanja.”

> Ali to pomeni, da tudi vi v glavi še nimate izrisane slike, kje bi lahko potekale meje novih pokrajin?

“Gotovo ne. Strokovni predlog za šest pokrajin, ki ga je potem posvojila tudi vladajoča koalicija - bivši minister Gjerkeš je šel s tem predlogom za šest pokrajin tudi na poslanske skupine - , navaja Primorsko, Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Dolenjsko, Savinjsko in Severovzhodno. Ampak to so bili delovni naslovi in teritorialna podoba še ni bila v celoti izoblikovana. Če rečemo, da je temeljni kamen, na katerem počiva občina, naselje ali več naselij, ki jih povezujejo skupni interesi prebivalcev, pa za pokrajino velja, da gre za naravno geografsko zaokroženo teritorialno enoto, ki precej sledi že obstoječim geografskim pokrajinam. Pokrajina je torej zaokrožena teritorialna enota, ki ima gospodarske, človeške, prostorske in druge zmogljivosti za uresničevanje potreb pokrajinske skupnosti. Torej je pokrajina območje z lastnimi zaključenimi funkcijskimi in infrastrukturnimi sistemi.”

JANA KREBELJ

Nadaljevanje pogovora objavljamo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.