Dr. Svetlana Slapšak: “Neumnosti in pameti ni mogoče uravnotežiti”

> Leta 2008, ko se je začela gospodarska kriza, so v Sloveniji postajale vse bolj priljubljene kuharske oddaje. Kaj vam to pove?

“Neki angleški zgodovinar antičnega sveta meni, da so kuharji za družbo slab znak. (smeh) Ko postanejo pomembni v neki kulturi - tako kot so v starem Rimu - , to govori o dekadenci družbe. Višji sloji iščejo zase nove in nove prostore luksuza, razkazovanja in moči. V antiki so imeli zelo zanimiv običaj. Imenoval se je evgresije, bogate pa obvezoval, da revnim delijo hrano. Danes ga seveda ni več, bi bilo pa - glede na razmere, v katerih živimo - več kot dobrodošlo, če bi ga obnovili. No, kuharski norci ne služijo drugim, ampak le zase.”

> Gledate kuharske oddaje?

“Seveda, sicer večinoma tuje, slovenskih ne. Večina tovrstnih šovov kaže na razredne in seveda spolne razlike: moški še vedno kuhajo bolje od žensk (nasmešek). Se pa v poplavi takšnih najdejo tudi povsem zanimive, simpatične in razumne oddaje, ki ljudem ponudijo marsikakšen nasvet, kako kuhati v času krize, ko si mnogi ne morejo privoščiti ne zdrave ne dobre hrane.”

Svetlana Slapšak je bila rojena leta 1948 v Beogradu. Pri 22 letih je diplomirala iz klasične filologije na Filološki fakulteti v Beogradu, štiri leta kasneje tam magistrira, doktorirala pa leta 1984 z disertacijo Vukov Rječnik i prevedenice sa grčkog. V času študija je bila sourednica satiričnega časopisa Frontisterion, ki so ga prepovedali že ob izidu prve številke. Takrat je bila prvič ob potni list, prisluškovala ji je tajna policija, med zasliševanji je izkusila tudi fizično nasilje. Borila se je za svobodo izražanja - proti zloglasnemu 133. členu, za pravice žensk, sestavila je nešteto peticij. Do leta 1988 je bila kot znanstvena sodelavka zaposlena na Inštitutu za književnost in umetnost v Beogradu.

Od leta 1991 z možem živi v Ljubljani. Predavala je na številnih jugoslovanskih, evropskih in ameriških univerzah, v letih od 2003 do 2014 je bila profesorica za antropologijo antičnega sveta, študije spola in balkanologijo na ISH (Institutum Studiorum Humanitatis), deset let (od 2004 do 2014) pa je to institucijo vodila tudi kot dekanja. Za svoje delo je prejela precej nagrad: med njimi leta 1990 nagrado Miloš Crnjanski za eseje, tri leta kasneje American PEN Freedom of Expression Award, leta 2000 pa Helsinki Watch Award. Pred dvema letoma je dobila za knjigo esejev o hrani Leteći pilav nagrado Mirka Kovača. Izbor esejev iz tega dela lahko v slovenščini prebiramo v knjigi Kuhinja z razgledom. Letos je prejela nagrado mira, ki jo podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN, njenemu romanu Ravnotežje pa so v Srbiji podelili nagrado zlata sončnica. MI