Edina ženska pri nas, ki skače z mostov, je doma iz Kopra

Začela je z enim skokom na noge v vodo z mosta, pred približno osmimi leti. “Potem sem vsako leto poleti naredila nekaj več, dodala nekaj novega ali skočila z večje višine. Vse veščine sem prenesla iz gimnastike, ki jo treniram že vse življenje. Skoke, ki jih znam iz gimnastike, sem preselila v vodo,” o svojih začetkih v atraktivnem športu pove Koprčanka Pia Ban, ki je poklicni izziv našla v farmaciji. “Ni me strah višine in tudi adrenalin mi je nekako domač,” pove o občutkih pri skokih z višine. Prvič je skočila na Slapu ob Idrijci: “Takrat sem šla na most z nekoliko bolj izkušenimi skakalci. Povedali so mi, kako se skoči na noge, in uspelo mi je brez težav.” Zdaj od skupine, ki ji je odprla vrata v ta svet, s skoki z višine nadaljuje le še ona.

“Ker sem te elemente že poznala iz gimnastike, sem vedela, kaj pričakovati. Vedela sem, kako se obrniti v zraku in kako pospešiti ali upočasniti rotacijo. Glavna razlika med gimnastiko in skoki v vodo je, da pri skokih skoraj ves čas padaš navzdol, medtem ko pri gimnastiki slediš paraboli. Polovico skoka narediš, ko letiš navzgor, polovico pa, ko letiš navzdol,” pojasni za nepoznavalce.