Enotne definicije terorizma ni

Svet Evrope je leta 2005 sprejel Konvencijo o preprečevanju terorizma, ki obsega 32 členov. A definicija besede terorizem v tem dokumentu ne obstaja, saj naj bi bil terorizem vse, kar je določeno v enajstih mednarodnih konvencijah in protokolih. Ker v njih seveda ni enotne definicije, gre za klasični strassburški kavelj 22. Podoben je položaj v Združenih narodih. Lani je predsednik indijske vlade Narendra Modi izbruhnil: “Združeni narodi praznujejo 70-letnico, a še vedno ni bil dosežen dogovor o definiciji terorizma. Če je šlo toliko časa za definiranje besede, koliko ga bo šele potrebno za rešitev problema?”

Enotno tolmačenje ne obstaja niti znotraj državnih agencij in uradov Združenih držav Amerike, čeprav so po 11. septembru 2001 napovedale vojno terorizmu. Za nekatere je terorist vsakdo, ki pri boju za dosego svojih ciljev ne spoštuje mednarodnega prava. Drugi opredeljujejo terorizem glede na tarčo napada - če je cilj civilni, potem gre za terorizem, če je cilj vojaške narave, pa ne. Tretji spet trdijo, da v terorizem lahko uvrstimo prav vse, kar med ljudskimi množicami povzroča hud strah. Angleška varnostna agencija MI-5 pa je ostalim opisom dodala sodobna segmenta - za uslužbence njenega veličanstva med terorizem lahko sodita tudi ogrožanje javnega zdravja in motenje elektronskih sistemov.