Evan Miliani: “Moj klavir je hiša polna živali in življenja”

Devetletni Evan Miliani iz Bazovice je osvojil prvo nagrado in dosegel najvišje število točk med vsemi zmagovalci kategorij, v konkurenci pianistov, starih od sedem do 32 let, torej je absolutni zmagovalec pianističnega tekmovanja Wiener Klassik. Evan je v senzibilnosti mali Mozart, na duru pa Vivaldi.

Njegov uspeh je še toliko večji, ker velja Wiener Klassik za eno najuglednejših tekmovanj mladih pianistov v Evropi. Letos se je nanj prijavilo več kot 220 pianistov iz prek 50 držav, po prvem izboru pa je bilo v finale povabljenih le 72 tekmovalcev. Ti so 18. in 19. julija nastopili v znameniti dunajski koncertni dvorani Ehrbar Saal, najboljši pa še naslednji dan v Gläserner Saal slovitega Musikvereina, kjer so razglasili zmagovalce.

Za Evana ta zmaga ni bila naključje, temveč izpolnitev nečesa, kar je ostalo nedokončano. Februarja letos je namreč na drugem dunajskem tekmovanju Vienna Classical Music Competition prav tako osvojil prvo nagrado in bil povabljen na koncert zmagovalcev v Musikverein. Zaradi nastopa v legendarni Carnegie Hall v New Yorku se koncerta ni mogel udeležiti.

Namesto razočaranja si je zastavil nov cilj. Vrnil se je na Dunaj. Ponovno je uspešno prestal vse izbirne kroge. Tokrat ni osvojil le prvega mesta v svoji kategoriji, ampak postal najuspešnejši pianist celotnega tekmovanja.

Zrel otrok

Čeprav ima Evan devet let, deluje za klavirjem neverjetno zrelo. Je, kot pravijo njegovi bližnji, “stara duša v mladem telesu” - izjemno discipliniran in odgovoren, hkrati pa hudomušen, igriv in radoveden otrok. Prav ta spoj otroške sproščenosti in umetniške zrelosti daje njegovim interpretacijam posebno draž.

Njegova glasbena pot se je začela pri petih letih na Glasbeni matici v Trstu, kjer danes študira klavir pri profesorici Tamari Ražem Locatelli. Evan ima absolutni posluh, rad improvizira in ustvarja lastne skladbe, navdih pa črpa iz glasbe Bacha, Mozarta, Beethovna, Chopina, Liszta in Rahmaninova. “Kot njegova profesorica sem izjemno ponosna na njegove dosežke in glasbeni razvoj. Kljub temu da je star komaj devet let, ga odlikujejo izjemna muzikalnost, predanost, delavnost in iskrena ljubezen do klavirja. Na vsaki učni uri pozorno posluša, z veliko odgovornostjo upošteva vsak nasvet ter ga zna prenesti v svojo igro, kar je redka in dragocena odlika. Njegove številne zmage na tekmovanjih niso le odraz izjemnega talenta, temveč predvsem vztrajnega dela in discipline. Verjamem, da bo s takšnim odnosom do glasbe in učenjem še naprej navdihoval ter dosegal vrhunske uspehe. V veliko čast in veselje mi je, da smem biti del njegove glasbene poti,” pripoveduje profesorica Tamara Ražem Locatelli. Na Evana in njegovo profesorico je ponosen tudi ravnatelj Glasbene matice Manuel Figheli. “Iskreno mu čestitam za njegovo predanost in vztrajnost ter mu želim, da bi tudi v prihodnje z enakim navdihom in marljivostjo glasbeno rastel ter dosegal nove uspehe,” poudarja.

Ni hec igrati v dvorani, kjer so nastopili največji pianisti tega sveta.

Foto: Arhiv družine

“Zelo rad hodim na lekcijo. Vsakič se kaj novega naučim. Všeč mi je tudi, ko naredim moji profesorici kakšno presenečenje in jo razveselim tako, da ji zaigram skladbo, ki mi jo je dala pred nekaj dnevi že kar skupaj z obema rokama. Profesorica me večkrat opozori, da naj vadim z metronomom,” pove Evan, ko ga srečava po Bazovici nekega poletnega dopoldneva. Evan zelo rad igra hitro in energično. “Včasih me prav razjezi kakšen klavir, ki ima tako počasne tipke, da ga moram čakati.”

Glasbena družina

Za njegovim razvojem stoji tudi družinska glasbena tradicija. Mama Maja Grgič ima za sabo kar nekaj let študija klavirja. “Za Evana glasba ni le umetnost ali disciplina, to je lastni jezik. Že ko je bil čisto majhen, ga je klavir neustavljivo privlačil. Ob klavirju mi je sedel v naročju in po svoje 'naredil koncert'. Zelo se je zabaval, saj sva z Evanom glasbo od vedno spajala z igro. Preprosto sva prepletala note s slikami in domišljijo. Doma ob glasbi še danes vedno živijo pravljice, barve, risbe in igra. Na tak način sva naravno našla pravo metodo, kjer je resen študij postal čudovita pustolovščina,” pripoveduje Maja ob kamniti mizi na prekrasnem borjaču svojih prednikov v Bazovici. “Posebej me navdušuje, ko vidim, da Evan ne le izvaja glasbe, ampak jo tudi ustvarja. Njegovi prsti zdaj sami iščejo nove poti po tipkah. Skozi improvizacijo izraža tisto, česar včasih ne zna povedati z besedami. Ko ga poslušam, kako se prepusti trenutku in ustvarja svoje lastne melodije, vidim, kako globoko je glasba zasidrana v njegovem srcu. Čudovito je opazovati, kako raste kot otrok in tudi kot glasbenik. Njegov zvok odrašča skupaj z njim.”

Evan govori premišljeno, posluša pozorno in temeljito analizira misli, ki jih z njim deliš ob metanju žoge na koš. “Moj klavir je hiša polna živali in življenja. Okoli njega živijo moje plišaste igrače, od katerih ima vsaka svojo posebno glasbeno vlogo. Preko njih se z mamo igrava, ustvarjava zgodbe, melodije in harmonije. Na tak način se hkrati tudi učim. Omenil bom le nekatere in upam, da ostali se ne bodo počutili manjvredni. Olivia je prava direktorica ritma, Golobica me vodi v muzikalnost, z Zverjaščkom krepim jakost zvoka, Čarovnica mi pomaga pri ostrih tonih, Raček Mozart pa je pravi mojster klasicizma. Ti so le nekateri moji glasbeni prijatelji, ki me spodbujajo, spremljajo, navdihujejo in me učijo.” Njegova mama Maja je namreč z Evanom razvila svojevrstno učno metodo o kateri pravkar snuje in piše knjigo.

Prek 50 nagrad

Pomembno vlogo pa ima tudi njegova nona Xenia Brass, dolgoletna profesorica klavirja na Glasbeni matici v Trstu. Kot pedagoginja je vzgojila številne uspešne pianiste, med njimi tudi Tamaro Ražem Locatelli, ki danes vodi Evanovo glasbeno pot. Redko se zgodi, da se umetniška dediščina treh generacij tako naravno prelije v novo zgodbo. “Evan je predvsem radoveden otrok z občutljivo dušo, ki je vedno nasmejan, ne pozna hudobije, se rad druži in igra s sovrstniki, rad pride v moje naročje in si želi stike z osebami, ki ga imajo radi. Kot pianist je izjemno čuteč in raznolik: na eni strani igriv in nepredvidljiv, na drugi pa presenetljivo zrel, predan in discipliniran,” pove Evanova nona Xenia.

Pred odhodom na Dunaj se je Evan izpopolnjeval na mojstrskem tečaju pri priznanem pianistu Konstantinu Boginu v Chioggi. Na zaključnem koncertu festivala Suoni d'Acqua - Musica in Laguna d'Arte 2026 je osvojil absolutno nagrado in prvič javno predstavil tudi svojo avtorsko skladbo.

Do danes je osvojil že več kot petdeset prvih in absolutnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Nastopal je na televizijskih programih RAI 1 in RAI 3, prejel priznanje Dežele Furlanije Julijske krajine ter letos kot nagrajenec mednarodnega tekmovanja Crescendo International Music Competition nastopil v Carnegie Hallu v New Yorku.

Zmaga na Dunaju ima posebno težo. Ne zaradi pokala ali diplome, temveč zato, ker se je v mestu, kjer so nastajala nekatera največja dela evropske glasbene zgodovine, med najboljše vpisal devetletni deček iz Bazovice. Njegova zmaga ni dokaz, da umetnost pozna meje, ampak prav nasprotno - da jih vztrajno briše. •