“Fanatikom je najhuje, če jih ne jemljemo resno”
Pravi odgovor na napad na uredništvo Charlie Hebdoja je spoštovanje do žrtev in posmeh do fanatikov, ki so izpeljali napad, pravi novinar Ervin Hladnik Milharčič.
> Dobiva dan pozneje vaš pogled na napad na uredništvo časopisa Charlie Hebdo kako novo razsežnost, na primer s premislekom o izzivih, pred katerimi je Evropa ...?
“Najprej poglejmo, koga so napadli. Napadli so satirični časopis. Kaj nas to uči? Da posmeh boli veliko bolj kot težke analize in zaskrbljenost za evropsko civilizacijo v spopadu s čimerkoli. Fanatikom je najhuje, če jih ne jemljemo resno in se delamo norca iz njih. Mislim, da je treba izraziti čast karikaturistom Charlie Hebdoja in te fanatike zasmehovati, ne pa jih jemati resno. Pri zasmehovanju pa je treba natančno izbirati tarčo.”
> Vrstijo se tudi mnenja, da je šel časopis z žaljenjem verskih čustev predaleč. Kje so meje svobode izražanja?
“Tu ne gre za svobodo izražanja, kajti svoboda izražanja je jasna stvar. O tem, kdo je šel predaleč, odločajo sodišča v primeru, da je medij svobodo izražanja uporabil za to, da piše neresnice, laži in neumnosti o konkretnih ljudeh, ki zahtevajo odškodnino. V tem primeru pa gre za pravico do posmeha in zasmehovanja bedakov. Ne se spraševati, ali smo šli predaleč. Ne. Predaleč so šli tisti, ki streljajo na karikaturiste, kajti karikaturist ne more iti nikoli predaleč, ker to, kar počne, je le kazanje notorične neumnosti svojega objekta. Če so žalili verska čustva, je treba reči, da niso žalili samo verskih čustev muslimanov, ampak pravično žalili enakopravna verska čustva muslimanov, kristjanov, judov in kogarkoli, ki jim je šel čez pot. Temu je treba izraziti podporo in spoštovanje, ne pa se ukvarjati z abstraktnimi problemi organizacije medijev, ker to sodi v neko drugo sfero.”
> Je bil napad po vašem organizirano dejanje Islamske države ali prej dejanje posameznikov, ki so se slabo integrirali v francosko družbo?
“Ti ljudje so predstavniki ljudi, ki berejo Koran in ga razumejo kot odgovor na vprašanje, na koga je treba streljati. Teh ljudi je malo, veliko več jih bere Koran in pride do popolnoma drugačnih sklepov. Ti skrajneži so v dialogu s tistimi, ki berejo Biblijo in pridejo do sklepa, da je treba bombardirati Irak, ali pa s tistimi, ki berejo Staro zavezo v hebrejščini in sklenejo, da je treba bombardirati Gazo. Ti, ki so napadli v Parizu, so predstavniki manjšine in nekega pogleda na svet, ki je mrzek. Spraševati se, ali je kje centrala, celica, stari mož, ki daje ukaze, je irelevantno.”
> Kako naj se zdaj družba odzove na ta dogodek?
“Pravi odgovor je spoštovanje do žrtev, spoštovanje do poklica, ki so ga opravljali, in posmeh napadalcem.”
> Ali lahko po tem dogodku pričakujemo okrepitev protiislamskih gibanj v Evropi?
“Seveda lahko pričakujemo to. Dejanja, ki jih sprožijo bedaki, sprožijo neumne reakcije. Neumnih reakcij bo veliko. Veliko bolj kot to bo zanimivo pogledati, kako se lahko na to odzove razsvetljeni del družbe, ki ne verjame v neumnosti, ampak se drži svetlih načel francoske revolucije: enakosti, bratstva in svobode.”
JANA KREBELJ
