Fitnes

To seveda ni tista pripravljenost, za katero so si še nedavno posameznice in posamezniki na iznajdljivi akademski strani Alp delili dodatke. Njihova stalna pripravljenost je bila namenjena v prvi vrsti drugim. Recimo študentom, če bi jim ponoči ne dala spati kakšna zagonetna študijska snov. Ali rektorju, če bi iznenada sklical kakšno sejo tega ali onega odbora fakultete ali celo univerze. Bolj kot za telesno je šlo za mentalno pripravljenost. Za možganski fitnes. Sicer se fitnes uporablja tudi v biologiji. V tem primeru se s fitnesom označuje sposobnost posameznika, da ima potomstvo in tako preda svoje gene bodočnosti. V tem pogledu se zahodnjaki vsemu potenju na trakovih, sobnih kolesih in še čemu navkljub, ne moremo pohvaliti, da smo posebej fit. A to je že druga zgodba. Današnja zgodba ali bolje, zgodba današnjega časa je telesna pripravljenost. Ta je nedvomno ključna tudi zato, da nam olajša povsem običajne in nič adrenalinske vsakodnevne izzive, in če imamo nekaj sreče tudi izzive, ki jih s seboj - želeli ali ne - prinese starost. Je nekakšno fit stikalo, kot tisto v elektro omaricah, ki prepreči, da bi prehitro ali nenapovedano izgoreli. A človeku se vseeno zdi, da je dandanašnji to precej postranska stvar. Danes živimo za danes. Svetla prihodnost nas ne gane in če bo prišla, bo itak svetla. Danes moramo biti fit predvsem zato, da smo lahko kos svojemu prostemu času. Da lahko smučamo in deskamo, če je le mogoče izven urejenih prog. Da se z motornimi sanmi vozimo skozi tišino v zimo odetega gozda. Da lahko vozimo gorska kolesa, motorje in štirikolesnike po brezpotjih hribov in dolin. Da lahko po vrveh in raznoraznih vešalih med krošnjami dreves izzivamo Newtona in upamo, da jabolko sploh ne bo padlo z drevesa, četudi običajno ne pade daleč. Da lahko z zmaji in padali iščemo občutke ptic roparic, medtem ko imajo one najbrž občutek, da so planet napadli Marsovci ali Tralfamadorci. Da se podimo s kajaki po penastih brzicah gorske reke, medtem ko postrvi mirno počivajo v zatišju tolmunov. Da z vodnimi skuterji in gliserji kalimo mir modrine pod morsko gladino ter s sidri razbijamo in rijemo po morskem dnu pod stenami strunjanskega klifa. Da visimo z navpičnih sten ob vsesplošnem začudenju skalnih golobov, uharic in sokolov selcev. In še in še in še. In se upravičeno čudijo - uharice, sokoli, gozdni jerebi, gamsi, svizci, postrvi, perunike, ruševje, resje in ponovno še in še in še.