Glasniki znanosti

Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem (UP ZRS) so v drugi polovici leta 1994 ustanovili vlada, takratna Skupščina obalnih občin ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti. UP ZRS je postalo središče snovanj o tretji slovenski javni univerzi in bilo ob njenem oblikovanju v začetku prejšnjega desetletja tudi njen ustanovni član. Delovanje ustanove je v prvih letih temeljilo na humanistiki in družboslovju, danes pa združuje devet inštitutov, med katerimi je najmlajši Inštitut za oljkarstvo (IZO), ki je leta 2013 zrasel iz Inštituta za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo. Na letošnji podelitvi nagrad in priznanj Glasnik znanosti v ponedeljek na Belvederju so delu tega inštituta namenili vsebinski poudarek.

Povezanost s prakso

Direktor UP ZRS dr. Rado Pišot je tako poudaril, da je organiziranost IZO primer dobre prakse. Njegov programski svet je vpet v okolje, v njem so tudi predstavniki oljkarjev, kar je za delo inštituta pomembno, saj lahko učinkovito prepoznava in se loteva problemov, ki tarejo uporabnike. Predstojnik inštituta dr. Bojan Butinar se je v nagovoru sprehodil do njegovih korenin, ki jih vidi v delu Carla Huguesa, začetnika strokovne obravnave istrskih oljk in oljkarstva na prelomu 20. stoletja, dr. Stanka Kovačiča v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, pa entuziastov, ki so zakoličili renesanso tukajšnjega oljkarstva, kar je privedlo do ustanovitve prvih strokovnih organizacij. “Cilj združitve oljkarskih ustanov je bil, da bi poenotili aktivnosti in delovali čim bolj vsebinsko in čim manj formalistično. Žal nam še ne uspeva najbolje,” je bil nekoliko trpek Butinar.

Eno od petih letošnjih priznanj, častno plaketo UP ZRS, je prejel Angelo Hlaj, eden pionirjev sodobnega slovenskega oljkarstva, čigar oljčnik je že leta 1990, ko je bil razglašen za matični nasad istrske belice, postal svojevrsten laboratorij, v katerega so prihajali in prihajajo raziskovalci in študentje, da s pomočjo izkušenega in neumornega oljkarja spoznavajo zakonitosti sodobne pridelave oljk. “Njegovo delovanje krepko presega razsežnost povprečnega oljkarja, povzdiguje se v sfero znanstvenega raziskovanja,” so zapisali v obrazložitvi priznanja za Angela Hlaja.

Manj denarja za raziskave

Svečanost ob podelitvi priznanj Glasnik znanosti je počastil tudi dr. József Györkös, direktor javne agencije za raziskovalno dejavnost, pretežnega financerja raziskovalne dejavnosti pri nas. Opozoril je, da je javnega denarja za raziskave veliko manj kot pred petimi leti, in izpostavil trud agencije za čim bolj stabilno financiranje programov in projektov ter njihovo vrednotenje. Dr. Štefko Miklavič, prorektor Univerze na Primorskem za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, je ocenil, da je sedanji čas nenaklonjen znanosti in raziskovanju, a da so dosežki nagrajencev dokaz, da delo na tem področju ne nazaduje ali stagnira, temveč napreduje. Direktor UP ZRS Rado Pišot pa ga je dopolnil, da so letošnji nagrajenci tisti, ki so med kolegi stopili iz povprečja.

Berlin, Firenze, Praga ...

Nagrado Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke uveljavljenih raziskovalcev je prejel zgodovinar dr. Borut Klabjan, ki je leta 2011 postal član prestižne nemške znanstvene ustanove Alexander von Humboldt iz Berlina, kjer je na tamkajšnji Humboldtovi univerzi tudi eno leto predaval. V obrazložitvi piše, da so Klabjanove raziskave usmerjene v prostor med spominskimi in mejnimi študijami in da se je ukvarjal predvsem s prelomnostjo, ki so jo evropski dogodki, med drugimi prva in druga svetovna vojna, povzročili v mejnem in širšem primorskem družbenem tkivu.

Lani je je pri založbi filozofske fakultete Karlove univerze v Pragi izšla njegova knjiga Čehi in Slovaki na Jadranu v letih 1848-1948, ki je prvi celovit pregled odnosov med prostoroma v omenjenem obdobju. V prihodnjih dveh letih bo Klabjan veliko v Firencah, saj je pridobil najprestižnejšo evropsko raziskovalno štipendijo Marie Curie - Research Fellowship Programme za študij na tamkajšnji ustanovi European University Institute.

Novi projekti in smeri ter zanesljiva podpora

Dr. Uroš Marušič, sicer inženir eletrotehnike, je prejšnji mesec doktoriral na študijski smeri aplikativna kineziologija. V okviru svoje doktorske disertacije je vodil merilno postajo v okviru študije, v kateri so poskušali s kognitivno vadbo preprečiti upad senzorko-motoričnih funkcij starejših preiskovancev med ležanjem. Je tudi koordinator pri študiji o rehabilitaciji po operacijah kolkov. Izpopolnjeval se je v tujini, predaval na nekaj kongresih, ob raziskovalnem delu pa v obrazložitvi za podelitev priznanja Glasnik znanosti za posamezne vrhunske znanstvene dosežke obetavnih raziskovalcev omenjajo še njegovo udejstvovanje na športnem in glasbenem področju.

Za posamezne vrhunske znanstvene dosežke raziskovalnih skupin so priznanje Glasnik znanosti podelili Inštitutu za kineziološke raziskave (IKARUDS). Pod vodstvom dr. Boštjana Šimuniča sodeluje pri delu inštituta 22 raziskovalcev, ki so v minulih letih izvedli nekaj mednarodnih in nacionalnih projektov, dosegli visoko stopnjo mednarodnih objav in citiranja, kot pomemben uspeh pa štejejo tudi uvedbo študija aplikativna kineziologija na vseh treh stopnjah, ki sodi, kot piše v obrazložitvi, po številu vpisanih študentov med najuspešnejše.

Letos so v UP ZRS prvič podelili posebno priznanje za njihove strokovne sodelavce, prejela ga je Patricia Kompara. V utemeljitvi so izpostavili njen visok čut odgovornosti in pripadnost ustanovi ter zanesljivost pri podpori raziskovalnim projektom. SAŠO DRAVINEC