Gojmir Lešnjak - Gojc o Kosovelovem domu
V torek je sežanski Kosovelov dom obeležil dvajsetletnico delovanja. Po prvih dveh direktorjih, Marijanu Suši in Aleksandru Peršolji, je drugo polovico tega obdobja na čelu osrednje kraške kulturne ustanove Gojmir Lešnjak - Gojc.
>V vaši karieri, večinoma umetniški, je bilo to obdobje verjetno najbolj netipično. Je bilo kljub temu dovolj ustvarjalno in izzivalno?
“Na vsak način me je, ko sem dobil povabilo takratnega župana Miroslava Kluna in podžupana Boža Marinca, pritegnil prav ta ustvarjalni del oziroma tisto, kar je ponujal ta nedokončani dom. To je bil velik izziv in razlog, da sem se odločil za novo pot v življenju. Seveda je bilo ogromno učenja - vzel sem si pol leta za razmislek - a mislim, da je bilo teh deset let zelo ustvarjalnih.”
> Ko zdaj vlečete črto pod teh deset let - kaj bi označili kot največji uspeh?
“Srednjo dvorano. Je nekako moj otrok. Velika pridobitev. Že sam razmislek, na kakšen način to dvorano organizirati, da je multifunkcijska dvorana z ogromno možnosti za prilagoditev zelo različnim dogodkom, je bil zelo velik in zahteven izziv. Ob tem sem vesel, da smo ustrezno tehnično uredili tudi veliko dvorano.”
> Predvsem tehniko, vezano na oder?
“Da. Problem velikokrat nastane pri ljudeh, ki odločajo o financah, a ne poznajo organizma gledališč in kulturnih domov. Ponavadi zlahka odobrijo denar za tisto, kar je očem vidno in všečno, težko pa za vse tisto, kar je orodje za ljudi, ki strežejo prireditvam, je pa očem nevidno in finančno zelo zahtevno.”
> Pri tem je zelo pomembno, da o tem odloča človek, ki prihaja iz gledaliških krogov in pozna ves zapleteni tehnični aparat, potreben za izvedbo različnih prireditev.
“Seveda. Jaz sem se v to še posebej poglobil, ker sem tudi sicer kar tehnični človek, te stvari me privlačijo.”
> Česa od tistega, kar ste si zamislili pred desetimi leti, pa vam ni uspelo uresničiti?
“Prva stvar je nadkritje amfiteatra. Pravzaprav nisem zares niti upal, da nam bo uspelo to narediti v desetih letih. To je projekt za naslednjih deset let, ker je tudi finančno zelo zahteven - približno tako, kot je bila ureditev velike dvorane ...”
> Koliko evrov?
“Nekaj manj kot milijon. Drugi projekt, ki me zasleduje zadnjih nekaj let in bi ga rad realiziral, pa je sončna elektrarna na strehi Kosovelovega doma. To je del racionalizacije poslovanja doma. Pri racionalizacijah seveda nimam v mislih tega, da bi se zmanjševal prispevek občine in ostalih v naš program, temveč da se čim več sredstev usmerja v čim bolj kakovostne programe. Še vedno imamo nekaj velikih potrošnikov - elektriko in plin - čeprav smo oboje že kar precej pocenili.”
MARICA URŠIČ ZUPAN
Nadaljevanje pogovora lahko preberete v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.
