Halid Bešlić: “Ljudje me vidijo kot miroljubnega Bošnjaka, ki širi ljubezen”

Srečanje s Halidom Bešlićem, legendo narodne glasbe, v lokalu na njegovi bencinski črpalki poleg njegovega motela v Semizovcu (naselje pri Sarajevu), je vse prej kot običajno srečanje. Človek se mora pač sprijazniti, da je živahni, dobrodušni in (še vedno) šarmantni skoraj 64-letnik dobro znan daleč naokoli in da ga je težko ukrotiti za urico ali dve samo zase. Tako nas v začetku intervjuja, še preden nam razkaže zeleno posestvo z motelom, ki ga bo kmalu razširil z restavracijo in dvoriščem, že zdaj pa mu je “pripel” veliko otroško igrišče, kar nekajkrat zmotijo njegovi znanci, prijatelji in ljudje, ki ga želijo le pozdraviti ali se z njim fotografirati. Pri Halidu je tako, da je ljudski človek. In kogar koli v Sarajevu ali kar v celotni BiH boste vprašali, bo to potrdil.

Borovnice izpod Bijanbare

Ko sedemo za mizo, mu prijatelj prinese sveže nabrane borovnice iz gozdov v okolici Sarajeva. “Uživajte v teh dobrotah. Pravkar so bile nabrane,” začne intervju s sladkim sadežem, ubranim v njemu tako ljubih gozdovih zaščitenega parka Bijanbare.

Halida Bešlića in njegov edinstven slog petja imajo ljudje resnično radi. Sem ter tja mu Bošnjaki tudi kaj malega zamerijo, kot, denimo, to, da na predvečer obeležitve pokola v Srebrenici nastopi v Srbiji. A zamere ne kuhajo dolgo. Kajti Halid Bešlić zanje ni le pevec narodne glasbe. In ni le glasbena zvezda. Je človek s srcem. In človek, ki rad pomaga. Bošnjaški glasbenik in pevec narodne glasbe nastopa že skoraj štiri desetletja. Njegova glasbena kariera je gotovo ena bolj bleščečih in uspešnih na območju nekdanje Jugoslavije in v celotni balkanski regiji. Pa tudi širše, saj njegov glas, podkrepljen s šarmom in umirjenimi ter zbranimi nastopi, sega skorajda na vse celine sveta. 20. novembra 1953. leta v zaselku Vrapci v občini Sokolac na planini Romanija rojeni pevec pa poje že veliko dlje. Pravzaprav že od otroštva, saj se je amatersko skozi različna kulturno-umetniška društva začel ukvarjati z glasbo že kot osnovnošolec. Po služenju vojaškega roka v nekdanji Jugoslaviji je začel pot svoje estradne kariere tlakovati z nastopi v sarajevskih in drugih restavracijah in kavarnah. Uspeh pa se je začel z izdajo prve male plošče leta 1979, od koder se njegova glasbena pot povzpne strmo navzgor. Do danes je izdal že približno dvajset albumov, saj so bili nekateri tudi z njegovih nastopov v živo. Zadnjega je posvetil “svoji” Romaniji, predlani je posnel tudi videospot za istoimensko avtobiografsko pesem z albuma. Izpeljal je tisoče koncertov po vsem svetu, poudariti pa velja tudi njegovo dobrodelno noto, ki je sijala predvsem skozi humanitarne koncerte, namenjene povojni humanitarni pomoči BiH. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj za svoje glasbeno udejstvovanje. In čeprav smo pri glasbenih zvezdah pogosto navajeni drugače in četudi je njegova soproga Sejda že pred časom v nekem intervjuju priznala, da je “biti Halid, a ne biti ženskar, res težko”, je srečno poročen že štiri desetletja. Radost mu prinašata tudi vnuka, dvojčka njegovega sina. Prav tako pa načrti za prihodnost. Tisti glasbeni vključujejo izdajo novega albuma, tisti zasebni pa razširitev motela v Semizovcu pri Sarajevu. Njegovo življenjsko pot je zaznamovala tudi huda prometna nesreča leta 2009, ki se mu je zgodila v naselju Kobilja Glava pri Sarajevu.