Hudič, priklopljen na elektriko

Na brezplačnih koncertih, ki so sočasno odzvanjali na radijskih valovih in bili na ogled tako na radijski spletni strani kakor na www.muzikobala.com, je v ponedeljek nastopil kansaški blues-rock bend Moreland&Arbuckle, v torek slovenska Uroš Planinc Group, v sredo pa čikaški The Steepwater Band (na fotografiji), ki je dodobra zapolnjen bar navdušil s prijetno robato mešanico slovitega čikaškega električnega bluesa, kakršnega je bil ustoličil veliki Muddy Waters, in tršega rocka - med skupinami, ki jih Steepwater Band navaja kot svoje najpomembnejše učitelje, so Led Zeppelin,Creamin Free.

Voditelj oddaje Andrea F je v intervjujčku s pevcem in kitaristom Jeffom Masseyjem med drugim izvedel, da se kvartet dobro počuti tudi v akustiki, a z njo vseeno še ni krenil na turnejo. Naokrog raje vandra elektrificiran, kar občinstva niti najmanj ne moti. Tudi v Figi so navdušenje želi oglušujoči dialogi električnih kitar Jeffa Masseyja in Erica Saylorsa, medtem ko sta za čvrst ritem skrbela basist Tod Bowers in bobnar Joe Winters.

Tovarišija je zabavo odprla s priredbo skoraj osemdesetletne Come on in my kitchenRoberta Johnsona, najpomembnejšega kitarista v zgodovini bluesa, h kateremu se je vrnila po glasnem nizu avtorskih pesmi, čisto na koncu, v dodatku, ki ga je zaigrala že po radijskem prenosu, zgolj za zbrane v Figi. Po klasiki Johna Leeja HookerjaBoom boomje krog lepo sklenila z Johnsonovim neumrljivim Crossroad bluesom.

Stari mojster je nekoč sredi noči na nekem razpotju baje sklenil kupčijo s hudičem, se odrekel lastni duši, da bi peklensko dobro igral kitaro. No, na koprskem koncertu v gosti gmoti dima, rdečkaste svetlobe in robatih rifov, ki jih je čisto na koncu zabelil eksploziven bobnarski solo, ni bilo videti zlodejevega obličja, so se pa zbrani vnovič na lastna ušesa prepričali, da je mogoče s štirimi pravimi glasbili in ubranimi muzikanti napraviti hudičevo dobro zabavo. AG