Igrajo revni, služijo pa bogati

Nogomet (ra)združuje, njegova vloga je precej širša od športnega boja tekmujočih ekip. Na eni strani predstavlja vezivo oziroma ima močan identifikacijski učinek, na drugi pa je najpomembnejša postranska stvar na svetu povod oziroma razlog za poglabljanje razlik in stopnjevanje sovraštva med klubi, narodi in državami. Zgodovina je najbolj verodostojen pričevalec. O moči nogometa pri utrjevanju nacionalne zavesti je veliko primerov, povezanih prav s svetovnim prvenstvom (SP) v nogometu.

Na svetovnem prvenstvu sodeluje 32 reprezentanc z vseh celin, proračun dogodka z gradnjo in prenovo 12 stadionov ter povezano prometno infrastrukturo pa utegne preseči 15 milijard evrov. Naložba naj bi se po nekaterih podatkih brazilskemu gospodarstvu povrnila v šestkratnem znesku, a so vrtoglavi stroški, sumi o korupciji in smrtne žrtve na gradbiščih sprožili nemire v razprostranjeni državi z 200 milijoni prebivalcev.

Zahodna Nemčija je bila po drugi svetovni vojni premagana, razrušena in razdeljena država, ki se je komaj postavljala na noge in v športu ni predstavljala velesile, kakršno poznamo danes. Presenetljiva zmaga na SP leta 1954 je pomenila svojevrstno prelomnico, prvi veliki uspeh na mednarodnem področju. V finalu so tedaj ugnali velike favorite Madžare. Zgodil se je čudež v Bernu, kot so tedaj poimenovali razplet zaključnega dvoboja, ki je nato naključno ali ne napovedal gospodarski čudež. Bržkone bi se nemški ekonomski preporod zgodil neodvisno od razpleta nogometne zgodbe, ki pa je bila eden od kamenčkov v mozaiku krepitve (samo)zavesti. Močan identifikacijski učinek je imel in še ima nogomet tudi na Hrvaškem, ki je leta 1998 po turbulentnem vojnem obdobju na SP osvojila bronasto medaljo.

Nogomet lahko predstavlja tudi eksplozivno mešanico. Ne pravijo zaman, da je šport posnetek vojne. Nogometna vojna, ki je izbruhnila med Salvadorjem in Hondurasom, je najzgovornejši primer. Nasilje na stadionih bivše Jugoslavije pa je bilo uvod v vojno, ki se je razplamtela v 90-ih letih. Nogomet ima sporočilno in simbolno vrednost, kar je pokazala sobotna tekma med Argentino in Slovenijo. Domači nogometaši so se na igrišču fotografirali z velikim transparentom, na katerem je pisalo, da so sporni Falklandski otoki argentinski; leta 1982 je izbruhnila vojna med Argentino in Veliko Britanijo. Dobro vidna pa je bila na stadionu v La Plati tudi velika domobranska zastava, ki so jo razobesili slovenski izseljenci v Argentini. Mimogrede, šlo je za prijateljsko tekmo.

V Braziliji, domovini romantičnega nogometa, bo šlo zares. Romantike bo torej bolj malo. Tudi gostitelji so uvideli, da zgolj z igrivostjo, izjemnimi posamezniki in tehničnim znanjem ne morejo več pokoriti konkurence. Na koncu šteje zgolj in samo zmaga. Nihče več ne sprašuje, kako do nje oziroma s kakšnimi sredstvi. Rezultat je edino merilo in v tem nogomet oziroma šport najbolje zrcali stanje v družbi. V Braziliji bo na sporedu jubilejno, 20. svetovno prvenstvo. Krstnega so pripravili leta 1930 prav tako v Južni Ameriki, v Urugvaju, ki je bil tudi prvi svetovni prvak. Družba, nogomet in pomen SP so se v 84 letih temeljito spremenili. Leta 1930 je na SP zaigralo 13 od predvidenih 16 zasedb. Zaradi oddaljenosti - potovalo se je z ladjami - in amaterskega statusa nogometašev so bile ob sedmih južnoameriških in dveh severnoameriških prisotne le štiri evropske reprezentance. Med njimi tudi jugoslovanska, ki pa so jo zaradi prestavitve nacionalne zveze iz Beograda v Zagreb zastopali le srbski nogometaši. Zgodba tedanje jugoslovanske odprave, ki je osvojila nikoli preseženo tretje mesto, je dobila tudi filmske upodobitve.

Brazilija bo drugič gostila SP v nogometu. Prvič ga je daljnega leta 1950, ko je bilo tudi ob bojkotu večnih rivalov Argentincev vse pripravljeno za domače slavje. Na slovito Maracano, ki bo 13. julija gostila tudi finale letošnjega SP, se je nagnetlo rekordnih 199.854 gledalcev. Namesto slavja in sambe je razplet postregel z brazilsko tragedijo. Gostitelji so ostali brez načrtovanega prvega naslova prvaka, mali Urugvaj pa se je veselil drugega. Poraza 2:1 Brazilci nikdar niso preboleli. Vratar, ki je prejel nesrečna gola, je bil domala izobčen iz družbe, njegova soigralca sta pozneje storila samomor. Beli dresi so postali prekleti in poslali so jih v zgodovino, nadomestila jih je prepoznavna rumeno-modra oprava, s katero so Brazilci nato osvojili pet naslovov prvakov in postali najuspešnejša reprezentanca sploh na SP. Manjka jim še zmagoslavje pred domačimi navijači. SP v nogometu, ki ima v Braziliji domala religiozni status, se v peto največjo državo na svetu vrača po 64 letih.

Nogomet je medtem postal globalni dogodek in s tem posel, tako kot tudi organizacija svetovnega prvenstva. Na SP sodeluje 32 reprezentanc z vseh celin, proračun dogodka z gradnjo in prenovo 12 stadionov ter povezano prometno infrastrukturo pa utegne preseči 15 milijard evrov. Naložba naj bi se po nekaterih podatkih brazilskemu gospodarstvu povrnila v šestkratnem znesku, a so vrtoglavi stroški, sumi o korupciji in smrtne žrtve na gradbiščih sprožili nemire v razprostranjeni državi z 200 milijoni prebivalcev. Prepad med bogatimi in številnim revnim slojem je kljub gospodarskemu potencialu države še vedno zelo velik in opazen ter se po dveh največjih športnih dogodkih na svetu, SP v nogometu in poletnih olimpijskih igrah, ki jih bo čez dve leti gostil Rio de Janeiro, gotovo ne bo zmanjšal. V zadnjih mesecih so za ureditev okolice prizorišč SP iz favel, najrevnejših predelov države, izselili več tisoč ljudi, cene nepremičnin pa so šle v višave. Tudi tako Brazilija sledi svojemu vodilu “Red in napredek”, zapisanemu v nacionalni zastavi. Podpora SP med Brazilci je bila še leta 2008 skoraj 80-odstotna, pred dobrim mesecem pa so raziskave pokazale, da ga podpira manj kot polovica prebivalstva.

S sinočnjo otvoritveno tekmo med Brazilijo in Hrvaško v ospredje prihajajo druge, športne tematike in rezultati. Podatka, da bo končni zmagovalec od mednarodne nogometne zveze iztržil 27 milijonov od skupno 418 milijonov evrov vrednega nagradnega sklada, si verjetno ne bo zapomnil nihče. Vznemirljiva bodo druga vprašanja: lahko gostitelji osvojijo svoj šesti naslov prvaka, bo Španija nadaljevala svojo prevlado v svetovnem nogometu in kot prva evropska reprezentanca osvojila naslov na ameriški celini, bo Lionel Messi vendarle kronal svojo kariero tudi na reprezentančni ravni ...?

In Slovenija? Potem ko smo bili pred štirimi leti goreči navijači, bomo tokrat predvsem bolj ali manj pozorni opazovalci. Svetovno prvenstvo v nogometu je vendarle dogodek, ki ga ne moreš spregledati. Tako ali drugače.

ALEŠ SORTA