(INTERVJU) David Zupančič: “Te 'vojne' proti zdravnikom ni mogoče dobiti”

Vaše življenje je razpeto med zelo različne svetove. Imate kdaj občutek, da živite več vzporednih življenj?

“V resnici je to, kar počnem, zelo raznoliko. Če primerjam delo v Kliničnem centru, vplivništvo in pisanje, gre za povsem različna področja, ki zahtevajo drugačen način razmišljanja in drugačen fokus. Ko sem v službi, je moja glava polna podatkov in medicine. Takrat dobim ogromno ustvarjalnih idej, ki bi jih najraje prelil na papir. Ko sem na dopustu, nekje ob morju, in več dni samo pišem, pa začnem pogrešati tudi klinično delo. Živim torej eno samo življenje, ki pa je izjemno raznoliko. In to mi ustreza. V zadnjem času imam sicer toliko različnih obveznosti, da je kakšnih morda že nekoliko preveč. Poleti stvari navadno nekoliko potihnejo in takrat naredim nekakšen pregled svojega življenja. Če sem do zdaj predvsem gradil in širil svoje dejavnosti, bom v prihodnjem letu verjetno kakšno tudi skrčil ali opustil, da bom imel več časa za tiste, ki mi pomenijo največ.”

Če bi vam nekdo pri dvajsetih letih povedal, da boste čez nekaj let zdravnik, pisatelj, televizijski voditelj in eden najbolj branih slovenskih avtorjev, bi mu verjeli?

“Od nekdaj sem bil samozavesten in sem verjel v svoje sposobnosti. Res pa je, da sem imel prav okoli dvajsetega leta hude težave s tesnobo, nespečnostjo in anksioznostjo. Mislim, da se s tem spopada veliko mladih, še posebej v današnji hiperproduktivni družbi. Če bi mi takrat nekdo povedal, da bom razvil tako spodobno kariero, bi mu bil zelo hvaležen. To bi namreč pomenilo, da se bo kljub dvomom, strahovom in neprespanim nočem vse uredilo. Pogosto pa rečem tudi, da bi zelo težko verjel nekomu, ki bi mi pred petnajstimi leti napovedal, da bom enkrat ali dvakrat na teden sedel v maskirnici, imel na obrazu ličila in stal pred televizijskimi kamerami. Vse to se je zgodilo spontano, skoraj mimo mene. Vedno sem vedel, da bom nekoč pisal, to sem si res želel. Nikoli pa si nisem predstavljal, da bom televizijski voditelj. To ni bila pot, ki bi jo kadarkoli načrtoval. Pojavila se je kot priložnost, da svoje poslanstvo komunikatorja znanosti, v katero močno verjamem, razširim z Instagrama na televizijo. Danes to delo opravljam predvsem zato, ker verjamem, da ima smisel. Da je to nekaj, za kar sem bil na neki način ustvarjen in kar sem si, čeprav se tega dolgo nisem zavedal, vedno želel početi.”