Iskanje boljšega načina ogrevanja

Tudi letošnjo zimo je ministrstvo za okolje objavilo nasvete za pravilno rabo drv, da bi čim bolj povečali izkoristek zgorevanja v pečeh in kotlih v gospodinjstvih ter zmanjšali izpuste v zrak. Ta kurišča so, ugotavlja agencija za okolje (Arso), glavni umetni vir drobnih, zdravju škodljivih delcev PM 10 (manjših od deset mikrometrov) v ozračju v Sloveniji, ki je - glede na število prebivalcev - z njimi ena najbolj onesnaženih držav v EU. Problem lesa je, da “popolno izgorevanje ni mogoče, zato ob tem vedno pride do izpustov prašnih delcev,” pravi dr.Asta Gregorič iz Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. A kot pravijo ona in njeni kolegi - Alja Markelj, dr. Suzana Žižek in dr. Henrik Gjerkeš, ni nič nerešljivega: “Emisije lahko s pravilnima kurjenjem in pripravo lesa znatno znižamo.”

Lokalno gledano je najčistejši plin ...

Štiri strokovnjake smo vprašali, mar ni les, čeprav velja za obnovljiv vir energije, manj čisto gorivo kot zemeljski plin in kurilno olje ter ali je glede na sproščanje trdih delcev res bistveno boljši od premoga?

“Glede emisij je vsekakor čistejši od premoga,”ne dvomi Markljeva, diplomantka Univerze v Novi Gorici z delovnimi izkušnjami na področju merilnega laboratorija in kontrolnega organa za emisije snovi v zrak. Dodaja, da je les CO2 nevtralen, ne tvori žveplovega dioksida, prašnih delcev je načeloma manj, a so v obeh primerih odvisni od vrste in učinkovitosti filtrov.

Enako zagovarja drva v primerjavi z nafto, vendar poudarja: “Primerjava goriv, katero je okolju bolj prijazno, na osnovi količine izpustov posameznih komponent, je kompleksna naloga, saj na emisije vplivajo mnogi dejavniki, kot so različne čistilne naprave (filtri), njihova učinkovitost, vsebnost žvepla v gorivu, način zgorevanja in drugo. Zatorej pristop k problemu terja celostno analizo posamezne kurilne naprave.”

Potem je tu še zemeljski plin, ki ne ustvarja saj. Kot razlaga Markljeva, “žveplovega dioksida in prašnih delcev ni, a v zrak gre več CO2 kot pri lesu.” Izpostavlja, da je lažje uravnavati dotok plina v peč in dosegati optimalnejše zgorevanje, ker je tekoč, in sklene, da je glede emisij delcev čistejše gorivo kot les.

Kot pristavlja Gregoričeva, je po tej lastnosti plin najboljša izbira za lokalno kakovost zraka. Vendar, širše gledano, “je treba ločiti, kaj so trajnostna goriva.” Markljeva podobno pravi, da so pri plinu “še drugi posredni negativni vplivi na okolje.”

... a vpliva na podnebje

Plin, ki je leta 2009 v novogoriški občini gnal 1889 peči, je še zmeraj fosilno gorivo. Poleg tega pa ga ni možno potegniti iz globin ter ponuditi trgu brez večjih posegov v naravo. Pa to še ni vse ...

“Študije kažejo, da se tam, kjer plin pridobivajo iz skrilavcev s posebnim postopkom, tako imenovanim frackingom, že zaradi težke mehanizacije in transporta v zrak sproščajo velike koncentracije prašnih delcev, pa tudi ostalih onesnažil,” eno od slabosti ogrevanja s tem energentom navaja Gregoričeva. Pridružuje se ji Gjerkeš, docent na Univerzi v Novi Gorici, zaposlen tudi na Gradbenem inštitutu ZRMK: “Plin lokalno ne vpliva s prašnimi delci, vpliva pa globalno.”

Nekdanji minister Gjerkeš razlaga, da je izkoriščanje manj vrednega lesa v energetske namene nedvomno okolju bolj prijazno z več vidikov. Koristno je, ker denar ostaja doma, ker imajo od tega kaj predelovalci lesa, občine in država, ker ustvarja zelena delovna mesta. Hkrati je po njegovi oceni s strateškega vidika pomembno, da lahko sami upravljamo s to dobrino. Njena cena je bistveno manj podvržena globalnim nihanjem, kot so cene fosilnih goriv. “Skratka: raba lesa za ogrevanje izpolnjuje vse tiste ekonomske, okoljske in socialne kriterije, da jo lahko označimo kot trajnostno,” je prepričan Gjerkeš.

“Treba se je zavedati, da je les obnovljiv, CO2 nevtralen vir energije,” je Markljeva izpostavila ključno prednost našega naravnega bogastva. A kot je še dejala, je veliko odvisno od ravnanja ljudi: “Drva naredi okolju prijazna predvsem to, kako dobro zgorevajo v pečeh.”

Drva lahko onesnažujejo ali pa ne

Strokovnjaki Univerze v Novi Gorici namreč soglašajo z Arsom, da je pri rabi drv v Sloveniji več slabosti. Gregoričeva opozarja: “Ob neugodnih vremenskih razmerah lahko že izpust iz enega kurišča lokalno zelo onesnaži zrak s prašnimi delci.” To se po njenih in besedah Markljeve dogaja ob nepravilnem kurjenju.

“Problem je tudi, da je nadzor nad ravnanjem z individualnimi kurišči skoraj nemogoč. Poleg tega je dostopnost lesa, sploh po žledu, precej večja,” pojasni Asta Gregorič. Značilni vonj po sajah in delci v zraku so po razlagah Markljeve posledica nepopolnega zgorevanja lesa.

A ker ne pričakuje, da bodo ljudje množično menjali peči, saj pri ogrevanju varčujejo, se ji zdi pomembno spodbujati k pravilni rabi kurišč in uporabi primernega lesa. “Če se zavedamo vpliva ustreznega ravnanja, ne zmanjšamo le negativnih vplivov na okolje, ampak tudi povečamo izkoristek ogrevanja. Torej hkrati prihranimo in zmanjšamo emisije.”

K primernemu ravnanju sodi tudi vzdrževanje in čiščenje peči oziroma kotlov in dimnikov. Po besedah sogovornice pa je pomemben zlasti za način kurjenja: “Optimalna vlaga v drveh je 10- do 15-odstotna. Če so prevlažna, se poslabšata zgorevanje in izkoristek.” Pomembni so tudi velikost drv, kako se jih nalaga v peč, kako jih zakurimo in kako zrak teče med poleni. Kot opozarja Gjerkeš, gre več emisij v zrak ter toplote v “nič”, če se na vso moč zakuri zjutraj in zvečer: “Kotli na lesno biomaso imajo najboljši izkoristek, če delujejo pri nazivni obremenitvi in čim bolj enakomerno. Dokler se ne ogrejejo na delovno temperaturo, so izkoristki slabši in izpusti večji.”

Čim več “centralne” in toplotnih črpalk

Toda poleg odpravljanja nepravilnega kurjenja bi bilo treba na daljši rok narediti še kaj, če želimo manj prahu v zraku, menijo sogovorniki. To pa ni poceni.

Za Markljevo je ustrezno subvencioniranje prehajanja na avtomatizirane peči na pelete ali sekance. Ker so z vidika emisij dobra rešitev, saj so precej bolj tehnološko izpopolnjene in učinkovite. Gjerkeš, ki za pelete sicer pravi, da niso ogljično nevtralni, saj se pri izdelavi troši energija, za boljši izkoristek kotlov na les predlaga dodajanje zalogovnikov.

“Sploh za Primorsko, kjer temperatura pozimi ni tako nizka kot drugod po Sloveniji, pa so zelo primerna in razmeroma poceni rešitev toplotne črpalke zrak-voda,” nadaljuje. To je po njegovem eden od okolju najbolj prijaznih načinov ogrevanja, saj pri svojem delovanju uporabljajo več kot 80 odstotkov obnovljivih virov energije.

Podobno velja za inverterske klime (toplotne črpalke zrak-zrak), primernejše sicer za manjše prostore.

Zlasti pa Gjerkeš v kontekstu rabe lesa kot goriva v urbanih, gosto poseljenih območjih, zagovarja daljinsko ogrevanje, zanj enega najpomembnejših trajnostnih ukrepov za bolj kakovosten zrak. Pri teh sistemih, ne glede na to, ali so majhni ali večji, ali so v mestu in ali imajo kogeneracijo ali ne, “je mogoče znatno bolj učinkovito nadzirati in uspešno zmanjšati pomanjkljivost lesa kot goriva - emisijo trdih delcev v atmosfero.”AMBROŽ SARDOČ