(INTERVJU) dr. Jernej Pikalo: “Janša razume, da se je končalo obdobje zaporednih zmag desnice”

Kdo (vse) je na referendumsko nedeljo zmagal in kdo izgubil?

“Številsko gledano je bil remi, procesno pa presenetljiv poraz vladne strani. Interne ankete, ki jih je vlada delala konec poletja, so jim kazale zmago na vseh štirih referendumih. A to prednost, kakršnakoli je že bila, so zapravili. Naredili so namreč strateško napako. Vemo, je bila ideja referendumov povzeta po Orbanovem scenariju oziroma učbeniku. Nekdanji madžarski premier je začel s t. i. poštnimi anketami oziroma izjasnjevanji leta 2006. Fidesz je na domove vseh gospodinjstev pošiljal vprašalnike, ki so jih potem ljudje izpolnjene vračali in to je bil za Viktorja Orbana način, da je lahko trdil, da se je za vrsto sprememb, s katerimi je pregnetel družbeno strukturo, politiko in institucije, posvetoval z ljudmi. A to seveda ni bilo nobeno ljudsko izjasnjevanje, temveč to imenujemo 'manufacturing consent'. Torej proizvodnja soglasja. Trije posvetovalni referendumi, ki so jih vladajoči 'prilepili' k naknadnemu zakonodajnemu referendumu o zakonu o parlamentarni preiskavi, so bili v isti funkciji. In kje je bila strateška napaka? Mislili so, da bodo na ta način pripeljali na volišča več svojih volivcev, ki jih bodo podprli tudi pri referendumu o parlamentarni preiskavi, a se je zgodilo, da je prišlo več vseh ljudi, da je to mobiliziralo tudi levico oziroma levo sredino in je edini zavezujoč referendum padel.”

Opredeliva temeljna sporočila referendumskega nedelje. Bilo jih je več in vsak ima svoja. Ampak kaj je bistveno, da razumemo, kaj se je zgodilo? Polarizacija, razmeroma visoka, razmeroma visoka volilna udeležba, prvi resnejši udarec za Janševo vlado ali demonstracija tega, koliko ljudi lahko mobilizira civilna družba ...?

“Na nek način vse, kar omenjate. Zakaj? Če pride na referendum le 156.000 ljudi manj kot na splošne volitve, je to ogromna mobilizacija. Ključno zaslugo ima civilna družba in ne politične stranke, sploh pa ne stranke politične levice, ker so še vedno v nokdavnu.”

Kolega Janez Markeš je v prvi analizi rezultatov rekel, da sta bila predvsem Matjaž Han in Robert Golob v kampanji impotentna.

“SD in Svoboda si za takšen razplet ne moreta pripisati veliko zaslug, prej sta imeli srečo, da se je tako izšlo. Pomembnejše od potrditve polarizacije političnega prostora je, da so referendumi pokazali demokratično odpornost, značilno za ta prostor. Slovencev namreč ne moreš obvladovati po enakih vzorcih kot Madžare ali Srbe ali še koga drugega. Aktualna vlada teh prijemov tudi ni izumila sama, temveč jih očitno prevzema od tujih političnih svetovalcev. Gre za preizkušene taktike: od načrtnega preusmerjanja pozornosti in politične mobilizacije do preplavljanja javnega prostora z zavajajočimi in žaljivimi vsebinami. Tudi referendumska vprašanja sledijo ustaljenemu vzorcu: eno nagovarja tiste, ki jih motivira poraba javnega denarja, drugo pa zagovornike identitetne politike, ki jih mobilizirajo kulturnobojne teme.”