Je Sveta gora Gora ali gora?
Včasih smo Slovenci radi uporabljali pregovore in z njimi vsakemu butalcu - pa naj je bil še bolj zabit, zapit in trda rit kot kak Butalec iz Butal (lahko poslanec) - hitro dopovedali, da “ne ve, koliko je dve in dve”. Ali da je “vsake pesmi enkrat konec” in da “lonec hodi po vodo, dokler se ne razbije”.
Sem bil prepričan, drage bralke in bralci, da vsaj eden zadnjih dveh drži - da je pesmi konec, ko se razbije lonec. Pa se niti drugi niti tretji ni izšel. Naših Minut namreč ni še konec. In tudi lonec, kjer prenašamo vaša vprašanja in moje odgovore ter iz njega pijemo že štiri leta, še kar drži in je še zmerom možno z njim oditi po vodo na jezikovni studenec.
Jezikovna vprašanja pošiljajte na joze.hocevar@primorske.si. Uredništvo 7. vala (robert.skrlj@primorske.si
Največ zaslug za to, da je tako, kot želite, da bi nekaj časa še bilo, pripada vam, ki nenehoma sprašujete, kako je to in ono v našem maternem jeziku. Predvsem pa znate mojstrsko spodbujati. “Kdaj za božjo voljo bomo spet brali Minuto ob petkih v 7. valu?” mi je te dni poslal vprašanje zvesti bralec Franc Gombač. In ko sem vztrajni spraševalki in bralki Ruži Pečarič zapisal, da “zdaj pa bo, ta petek bo”, me je veselo spodbudila: “Lepše novice mi niste mogli povedati, hvala iz vsega srca!”
Takih spodbud in jezikovnih vprašanj od vas ne zmanjka in ne zmanjka, dragi bralci in bralke. Zato za začetek nadaljujmo tako, kot smo delali doslej že štiri leta: z loncem vaših vprašanj in mojih (pravzaprav naših skupnih) odgovorov.
Bralka, ki želi ostati samo Irena iz Nove Gorice - pravi namreč, da se ne mara javno izpostavljati in kar ne prenese svojega imena v javnem občilu - mi je že spomladi zapisala in vprašala tole:
“Razveselila sem se, ko sem v Primorskih novicah zasledila vašo rubriko in seveda možnost, da vsakdo lahko prosi za nasvet, kadar je v dvomu pri razumevanju jezikovnih pravil. Všeč mi je, da vaši odgovori niso skopi, suhoparni, ampak sproščeni, zanimivi in razumljivi vsakomur. Tako vam tudi jaz pošiljam nekaj vprašanj.
1. V Krajevnem leksikonu Slovenije je Sveta Gora ime za nekaj stavb s cerkvijo na vzpetini; ta pa je v Atlasu Slovenije označena z imenom Skalnica. A v pisnih besedilih se pogosto pojavlja ime Sveta gora za to vzpetino.
2. Imena zaselkov v Krajevnem leksikonu Slovenije niso zajeta. Zanima me, ali je ob nesklonljivem imenu zaselka Pri Peči potrebno vedno uporabljati tudi vrstno ime, npr.: iz zaselka Pri Peči, ali pa ga lahko uporabljamo kar golega: grem v Pri Peči, pod Pri Peči itd. - po zgledu domačinov, ki pravijo: grem v Prpeče, prišel sem iz Prpeč, kmalu za Prpečami.
3. Organizacija je registrirana kot Društvo ljubiteljev ptic. V besedilu, ki govori o njegovem delu, se njegovo ime ali njegov del zelo pogosto ponavlja, npr.: na zboru članov Društva, o poslovanju Društva, usmeritev Društva itd. Zanima me, ali je potrebno v takih primerih beseda Društvo vedno pisati z véliko začetnico, čeprav se razume, o katerem društvu govorimo.
Lepo se vam zahvaljujem za odgovore in vam želim vse dobro.”
Najbolje bo, da odgovore nanizamo tako, kot tečejo vprašanja, ki so natančna in zadevajo v črno, saj pri vseh treh v našem vsakdanjem zapisovanju vlada zmeda, ki je nam Slovencem tako ljuba.
1. Sveta gora kakor Mala gora blizu Ribnice ali Sveta Gora kakor Kranjska Gora na Gorenjskem in Stara Gora na Goriškem? Če polistamo po naših pravopisih, ki jih zares sestavljamo šele od Breznika in Ramovša dalje (od tridesetih let 20. stol.), ugotovimo naslednje: nekoč smo sestavljena imena naselij in lastna imena v njih zapisovali z véliko začetnico, druge besede v njih pa z malo. Torej: Šempeter pri Gorici, Dolga njiva pri Ajdovščini, Črni vrh nad Idrijo, Vipavski križ. Potem pa smo (po Pravopisu iz leta 2001) začeli pisati z véliko začetnico vse besede v naselbinskem imenu, le predloge z malo. Torej: Dolga Njiva, Črni Vrh, Vipavski Križ. Po starem pravopisu smo besedo gora v imenu Sveta gora torej zapisovali z malo, po novem pravopisu pa jo moramo z véliko, ker gre za zaselek. Krajevni leksikon pravi: “Pripadajoči zaselek Solkana je Skalnica ali Sv. gora.” A kljub temu da je “gora” zaselek, danes pri zapisovanju tega imena vse bolj prevladuje občutek, da gre za vzpetino, goro, božjo pot nad Solkanom, ne za zaselek s cerkvijo in pripadajočimi samostanskimi stavbami. Prav bi pa bilo zapisovati Sveta Gora.
2. Ali je ob nesklonljivem imenu zaselka Pri Peči potrebno vedno dodati vrstno ime? Pri zapletenih, težko sklonljivih ali nesklonljivih sestavljenih imenih (vseh, ne samo zemljepisnih) se rešujemo iz zadrege tako, da pred ime dodamo ustrezno splošno (vrstno) ime in zapišemo: iz zaselka Pod goro, iz mesta Santa Fe. Tako ohranimo ime v prvem sklonu, ki se, če ga sklanjamo, lahko zgubi. Zato je taka imena bolje ohraniti v prvem sklonu in zapisati: iz mesta Santa Fe, ne pa iz Sante Feje. To načelo je potrebno upoštevati pri zapisovanju vsakega zapletenega, tudi domačega imena. Le bolj za domačo rabo se ravnamo po krajevnem govoru, kjer iz vasi Pod goro nastaneta Podgora ali Podgorje, iz naselja Pri Peči Prpeče, iz naselja Za Lesom pa Zalesje itd. Dokler je krajevno ime samo govorjeno, so poti njegove rabe odprte v vse smeri. Ko pa je zapisano, ga je težko spreminjati, saj takoj zabredemo v zmedo, ki nas ima tako in tako prav rada.
3. Kako v skrajšani obliki zapisati ime Društvo ljubiteljev ptic? Dokler ne zaidemo v dvoumje in nejasnost, je taka skrajšana imena prav zapisati kar z malo, torej: društvo, naše društvo, ne pa Društvo, naše Društvo. Tudi unija namesto Evropska unija. Če bi pa bilo nevarno, da zaidemo v dvoumje, kar je najpogostejša napaka slabega pisanja, se odločimo za véliko začetnico: Unija namesto unija in Društvo namesto društvo.
Tako, začeli smo, predrage bralke in bralci. Zahvalimo se Ireni, da nam je poslala zanimiva vprašanja, vi mi jih pa še naprej pošiljajte, in bomo skupaj nizali Minuto na Minuto skoz prihodnjo zimo. Lepo vas pozdravljam!
JOŽE HOČEVAR