Jože Pirjevec:“Sem človek, ki rad plava proti toku”
Lanski superuspešnici Tito in tovariši je letos, takisto pri Cankarjevi založbi, pridal študijo Fojbe, pred tremi leti izvirno izdane v italijanščini. Glavnino knjige je napisal sam, dodatna poglavja so prispevali Nevenka Troha, Gorazd Bajc, Darko Dukovski in Guido Franzinetti. Z dr. Jožetom Pirjevcem, predstojnikom oddelka za zgodovino koprske Fakultete za humanistične študije in marčevsko osebnostjo Primorske, ki jo izbirajo poslušalci Radia Koper, gledalci Televizije Koper in bralci Primorskih novic, smo se pogovarjali v njegovi tržaški vili.
> Katera knjiga vam je ljubša, Tito in tovariši ali Fojbe? Ali sta dva otroka, ki ju imate enako radi?
“To je zahtevno vprašanje, nanj ni lahko odgovoriti. Mislim, da imam Tita in tovariše rajši, a sem se čustveno in tudi intelektualno bolj angažiral za Fojbe. Gre namreč za tematiko, ki me osebno zadeva. Odkar pomnim - v Trstu živim od leta 1947 - smo zamejski Slovenci deležni očitkov, da so ob koncu vojne naši rojaki storili nekaj strašnega. In da smo mi sokrivi.”
> Zadnje desetletje vas verjetno boli tudi, da se je očitkom pridružila še italijanska levica.
“Odnos levice me je res presenetil. Na lokalni ravni se je začelo že proti koncu osemdesetih let, ko so predstavniki komunistov v imenu sprave poromali na bazoviško fojbo. Nato je v devetdesetih prišlo na državni ravni do simbioze med levico in desnico, kar zadeva interpretacijo novejše zgodovine v našem prostoru, rezultat tega procesa pa je bil znameniti govor o fojbah, ki ga je leta 2007 imel predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano. Opozoriti je treba, da je bil Napolitano desetletja eden glavnih vodij italijanske komunistične partije in da je gojil tesne stike z jugoslovanskim režimom. O obmejni problematiki marsikaj ve, zato me je njegov govor presenetil in ranil. Napolitano je namreč v njem nekritično prevzel stališča skrajne desnice. Ob tem moram reči, da je zadnja leta svoje izjave močno popravil, njegovi govori zadnjih let ob dnevu spomina so v glavnem sprejemljivi. Je pa sedaj precej osamljen - ne zadovoljuje več desnice, obenem pa ni povsem v sozvočju s tistimi, radikalnejšimi italijanskimi levičarji, ki na ta dan gledajo kot na fašistični praznik. Zdi se mi, da je marsikomu v Italiji to obredno spominjanje že precej v napoto, a je plod državnega zakona, ki ga ne bo tako preprosto odpraviti. Najbolj nevarno je, da je dan spomina, torej 10. februar, blizu dneva spomina na holokavst 27. januarja. V italijanskih šolah, na občinskih sejah in drugod pogosto obe svečanosti združijo in ju obravnavajo kot izraza enakega, enakovrednega nasilja dveh različnih totalitarizmov.”
> Govorijo torej o Nemcih in Slovanih, ne pa tudi o Italijanih?
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.