Južna železnica je po 160 letih še vedno zelo kakovostna proga

Pred 160 leti je Južna železnica, dvotirna železniška proga med Dunajem in Trstom, dolga 577 kilometrov, prispela v Trst. Slovesno odprtje, ki se ga je udeležil tudi cesar Franc Jožef, je bilo 27. julija 1857. Progo so Avstrijci načrtovali že leta 1837, 1839 so podelili koncesijo in leta 1842 je bil zgrajen odsek proge Dunaj – Gloggnitz, leta 1844 pa je proga že prispela v Gradec. Od tu do Celja (prek Maribora) so progo gradili dve leti, leta 1846 je iz Gradca v Celje pripeljal prvi vlak, tri leta kasneje v Ljubljano. Zaradi zahtevnosti terena na Ljubljanskem barju in čez Kras so na tej trasi dela tekla nekoliko počasneje in z več stroški, saj so zgolj za utrjevanje terena in gradnjo nasipov po barju porabili tri leta, velik zalogaj je bil tudi 561 metrov dolg in 38 metrov visok borovniški viadukt, ki je imel dve nadstropji. Mogočen objekt je več desetletij veljal za največji zidani most v srednji Evropi. Med vojno so ga porušili najprej zavezniki, nato pa še partizani. Na kraški planoti so se graditelji srečevali s tipično kraško pokrajino - kraškimi vrtačami, uvalami in dolinami. Poleg tega je bilo treba na Krasu urediti še preskrbo z vodo, ki je bila nujna za parno vleko. Pri Gornjih Ležečah so zato zajeli izvir pitne vode v dva zbiralnika. Od tod je tekla voda po vodovodu do železniških postaj Divača, Sežana in Prosek. Pri Nabrežini blizu Trsta so zgradili 646 metrov dolg in 19 metrov visok viadukt. Sledil je še 319 metrov dolg in 19 metrov visok viadukt pri Barkovljah ter 2,75 metra širok predor.

Beneški lev je simbol Južne železnice