Kaj - ali kdo - je človek?

“Spočetje, rojstvo, spolnost, smrt - štirje ključni elementi. Skozi ta proces se prenaša dedni material,” je na okrogli mizi, ki sta jo vodila študenta Dragana Vujić in Jaka Zalar, izpostavil Gorazd Drevenšek, predavatelj na oddelku za Biopsihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Ti elementi se pri človeku biološko ponavljajo. Lahko pa zgodnje travme pustijo posledice na naših zanamcih: potomci preživelih holokavsta imajo v drugi, tretji generaciji moten odziv na stres, oziroma se nanj ne odzivajo enako kot njihovi predniki. V tem smislu je pomembno, iz katerega plemena prihajamo, je izpostavil Drevenšek. “Zelo pomembno je, ali smo potomci kakšne mongolske horde in z veseljem potujemo po svetu, ali smo neki staroselci v Alpah in hočemo iti vsak vikend v svojo poletno hiško.” Gre za to, da smo prevzeli nek vzorec, tudi če ne vemo, od kod prihaja. Z biološkega vidika je pomemben samo naš okvir, odtisi naših prednikov, ob našem biološkem okvirju pa je še neskončen prostor cele mavrice odzivov, meni: “Na koncu smo vedno sami. Naša integriteta je tisto, kar lahko naredimo sami. Lepo se je skriti nekje v družbi, lepo je biti nekje v ozadju, ampak šteje samo to, kar lahko sami dorečemo v svoji glavi in ali smo sposobni predvsem epigenetska dedovanja prenesti v nova orodja, nove vzorce razmišljanja.”