Kako smo prišli pod Italijo

O ozadju nastanka sporazuma, ki je usodno vplival na naše prednike, njegove posledice pa vplivajo tudi na naše življenje, je malo znanega. Zato je Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta izpeljal raziskovalni projekt Londonski pakt 1915 in Julijska krajina, kateremu se je pridružila še Narodna in študijska knjižnica Trst ter Furlansko filološko združenje, financirala pa ga je dežela Furlanija Julijska krajina. V sklopu projekta, ki ga vodi dr. Gorazd Bajc, so raziskovalci del svojih izsledkov ta teden predstavili tudi na koprski Fakulteti za humanistične študije.

“Ta pakt je za primorske Slovence katastrofa. Uničil je življenje najmanj eni generaciji in je tudi zdaj izjemnega pomena za razumevanje zgodovinskih dogodkov. Ni padel z neba, saj se je že ob pojavu Risorgimenta pojavil problem določitve vzhodne meje italijanske države. Italijani so raziskovali območje med Alpami in Jadranom ter prišli do spoznanja, da bi morala biti meja v Kvarnerskem zalivu, ker je že Dante v Božanski komediji tam postavil vzhodno mejo Italije,” je idejne razloge za italijansko ekspanzionistično politiko razložil dr. Jože Pirjevec.