Kako srečo, zdravje in mir spravljamo v življenje

Želja je (v marsikaterem pogledu) vse prej kot preprosta reč. Kajti sama po sebi je abstraktna, neopredmetena, zato za svoj prenos potrebuje posrednika. In človek jih je v svoji zgodovini izumil nešteto. Etnolog dr. Janez Bogataj pojasni, da smo sicer navajeni izrečenih oziroma zapisanih, a kljub temu lahko v običajih okrog novega leta in božiča še najdemo drugačne “prenašalce dobrih želja”. “Zdravje, sreča, zadovoljstvo in mir so historično in vsebinsko univerzalne želje. Skozi stoletja zgodovinskega razvoja so se te želje pri ljudeh sveta izražale na različne načine, vedno pa so bile povezane z oblikami verske zavesti. V obdobju krščanstva so postale prežete z njim, hipotetično pa lahko rečemo, da so povezane s predkrščanskimi oziroma poganskimi oblikami. Ljudje so si realizacijo univerzalnih želja, ki jih danes izražamo predvsem v verbalni obliki, v preteklosti poskušali pričarati z določenim predmetom, dejanjem ali gesto. Željo, da bi bili srečni in zdravi, so prenašali tudi z božičnim kruhom, ki se imenuje poprtnjak, poprtnik, mížnik, župnik ... Ta kruh so imeli na mizah vse tri božiče, lomili in uživali so ga le v simbolnih kosih, en del so ga zakopali na njivo, z željo, da bi bila dobra letina, drobtine in manjše koščke kruha pa so dali živini v hlevu. Drug tak primer je zimzeleno rastlinje, ki ga v tem času vnašamo v domove. Danes je sicer smrečice, jelke in druga tovrstna drevesa, ki nosijo sporočilo, da se bo začela narava znova prebujati ter s tem povezano željo, da bi ob ustreznem gospodarskem prizadevanju ta narava spet človeku rodila do take mere, da bi lahko preživel -, sicer nadomestila plastika.”

Po Bogatajevem mnenju lahko prav v teh dveh primerih vidimo, kako je bil človek z naravo povezan in vanjo vraščen. Zdaj je drugače: “Danes se sicer trkamo po prsih in govorimo, da živimo z naravo. A kdo nam danes pomaga živeti z naravo? Blagovne znamke, ki jih nosimo na tekaških copatih in nepremočljivih majicah? Ljudje tekajo po naravi pa ne vidijo dreves.”