Kazen za poštenje in pogum
Ni bil norec, marveč pameten, pošten in pogumen mož, ki se ni hotel ukloniti vojni mašineriji, zato je moral umreti. Tako pripoveduje razstava Kdo je tebi Reihl Kir?, ki je obiskala Beograd, Reko, Split, Osijek, Ljubljano in Maribor, te dni pa je na ogled v koprskem Mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru (MKSMC). Podrli jo bodo v sredo ob 13. uri.
“Osebno imam to razstavo za krono svojega dela,” pravi Mirjana Mikić Zeitoun z zagrebškega Centra za mirovne študije. “Josip Reihl Kir je zame namreč simbol tistega boljšega, ki ni zmagalo, ko bi moralo.” Če bi zmagalo, bi ne bilo jugoslovanske morije, česar pa netilci vojne niso mogli dopustiti.
Miroljubni šef osiješke policije Josip Reihl Kir, sin partizanskih prvoborcev, Hrvatice in slavonskega Nemca, je vse do konca po vseh močeh skušal preprečiti prelivanje krvi. Bil je moteč trn v peti mestnega veljaka, sekretarja občinske ljudske obrambe in enega od ustanoviteljev stranke HDZ Branimirja Glavaša, ki danes v Zenici prestaja zaporno kazen zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti.
Avtomobil, v katerem je Kir 1. julija 1991 potoval na mirovno misijo v predmestje Tenje, je sredi belega dne prerešetal Anton Gudelj, morilec, ki so ga aretirali šele leta 2006 v Avstraliji in ga leto zatem izročili Hrvaški. Bolj ali manj znana so tudi imena drugih vpletenih. “Jasno je, da je Gudelj izvršitelj uboja in da so naročniki Branimir Glavaš, Vladimir Šeks in Gojko Šušak. Glavaš je u zaporu, Šušak je mrtev, Šeks pa se 'cvre na ognju' in čaka, da ga pokličejo,” pojasnjuje Mirjana Mikić Zeitoun. “Hrvaška oblast nima nikakršnega interesa razjasniti stvari, saj so vsi dokazi zanjo neugodni. Niti opozicija ni nikoli naredila ničesar, da bi rešila to vprašanje. Edina, ki se je pogumno izpostavila, je Kirova žena. In novinarji Ferala, seveda.”
Zgovorna je tudi tokratna razstava, zrasla v okviru projekta Manjšine za manjšine - primeri dobre prakse v medetničnih odnosih v državah zahodnega Balkana, pri katerem so moči združili Center za mirovne študije iz Zagreba, Biro za človekove pravice iz Tuzle, Mirovni inštitut iz Ljubljane in Center za kulturno dekontaminacijo iz Beograda. Da razstavo posvetijo Kiru, se je domislila članica beograjske skupine Tanja Simić, umetniške plakate pa je oblikovala skupina Metaklinika/Petokraka.
Več o tem pišemo v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.