“Kdor dela, naj odloča!”

Preden bodo pobudo za spremembo zakona vložili v državni zbor, jo želijo uskladiti z delavskimi združenji in dopolniti skozi razprave na javnih tribunah, ki jih organizirajo po večjih mestih po Sloveniji. Eno je ta teden gostil tudi Koper. Na njej so poleg vodje poslanske skupine ZL Luke Mesca in njihovega strokovnega sodelavca Marka Kržana sodelovali še dolgoletni sindikalist Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Milan Utroša, ki je opisal okoliščine nastanka obstoječe zakonodaje, ter Mladen Jovičič iz Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti v Luki Koper in Mile Zukić, tudi sindikalist in član sveta delavcev v Zavarovalnici Triglav; slednja sta predstavila svoje izkušnje z delavskim organiziranjem.

Mesec: Usodo moramo vzeti v svoje roke

Pravica delavcev do soodločanja je zapisana v 75. členu ustave, ki pravi, da “delavci sodelujejo pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon”. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) je bil sprejet leta 1993. “V času tranzicije je zaradi poudarka na pravici zaposlenih do sodelovanja pri procesu odločanja predstavljal napreden zakon tudi v evropskem merilu, vendar ni v praksi nikoli zaživel v popolnosti,” je opozoril Luka Mesec.

Poudaril je, so politični procesi preoblikovanja gospodarstva potegnili za sabo tudi druge vrste družbene razslojenosti. “Če imamo v državi formalno demokracijo, na drugi strani pa podjetja, v katerih vladajo ozki interesi menedžerjev, ki jih žene zgolj motiv po dobičku, potem nimamo nobene kontrole nad našo usodo. Kajti kapital gre za dobičkom, ljudje pa za kapitalom. Formalna demokracija na državni ravni lahko samo blaži posledice teh procesov, ne moremo pa kot skupnost vplivati nanje, kar ne nazadnje najbolje razgalja trenutna družbena kriza. Zato je skrajni čas, da se ponovno vprašamo o smiselnosti delavske participacije.”

Zmožnost odločanja o lastni usodi je namreč univerzalna sestavina vsake človekove dejavnosti in vrednota sama po sebi, opozarjajo v ZL. “Nesprejemljivo je, da je večina ljudi prikrajšana zanjo na tako pomembnih področjih družbenega življenja, kot sta delo in gospodarstvo. Čas je, da zavržemo neoliberalne reforme na smetišče zgodovine in si izborimo 21. stoletje, ki bo dokončalo razsvetljenski projekt: človeštvo naj vzame usodo v svoje roke. Če uspemo vzeti usodo v roke v podjetjih, v katerih delamo, bo to velik korak naprej,” je prepričan Mesec.

“Dvajset let se delo umika kapitalu. Vsak nov zakon o delovnih razmerjih vsebuje manj pravic in ščiti manj delavcev. S prenovo tega zakona bi vrnili udarec in spremenili razmerja moči v marsikaterem podjetju,” je prepričan Marko Kržan.

Številna podjetja brez sveta delavcev

Poleg individualnih pravic, ki jih ima vsak delavec - da lahko zahteva pojasnila in podaja vprašanja glede organizacije dela na njegovem delovnem mestu -, je v obstoječem zakonu tudi cela vrsta kolektivnih pravic, ki jih (vsaj na papirju) skozi različne organe delavci lahko izvršujejo, je pojasnil Kržan. Delavci imajo zbor delavcev, svet delavcev in (ko gre za večja podjetja) tudi svoje predstavnike v upravi in nadzornem svetu. “Svet delavcev je tisti operativen organ, ki po eni strani deloma nadzoruje menedžment, po drugi strani pa mora soodločati v nekaterih zadevah, tako da daje soglasja ali pa vsaj mnenje, v nekaterih zadevah, kadar gre za večje kadrovske spremembe ali spremembe organizacije dela, pa ima tudi pravico do veta,” je pojasnil.

A pokazalo se je, da delodajalci lahko na različne načine onemogočajo delavce pri uveljavljanju njihovih pravic in da pri oblikovanju in delu organov delavcem ne dajejo vedno uporabnih navodil. V kar tri četrt slovenskih podjetjih tako sploh nimajo sveta delavcev. “V zakonu nikjer ne piše, da podjetje brez tega ne more delovati,” je kot primer navedel Kržan.

Tudi prekarcem pravico do soodločanja

In katere so glavne spremembe, ki jih predlagajo v ZL? Razširiti želijo pravice do soodločanja in sodelovanja v svetih delavcev na tiste, ki so bili doslej zanje prikrajšani - prekarno zaposleni, zaposleni v bankah in zavarovalnicah ter zaposleni v koncernskih družbah. “Zakaj bi bili nekateri delavci prikrajšani za pravico do soodločanja, čeprav ni njihovo delo nič drugačno ali manj vredno,” ne more razumeti Kržan. Zaradi sprememb v načinu dela in zaradi prednosti za delodajalce število prekarnih zaposlitev vztrajno narašča. Slovenija je po njihovem deležu v samem vrhu med državami članicami EU, je opozoril. Z razširitvijo pravic do soodločanja in do zastopstva v svetih na prekarno zaposlene bi pripomogli k izboljšanju položaja najranljivejšega segmenta delovne sile.

“Zaposleni imajo pravico vedeti, kaj se dogaja s podjetjem, v katerem delajo,” je odločen Kržan. Predlog zakona natančneje opredeljuje dolžnosti delodajalca do predstavnikov delavcev. “Povečati želimo informiranost in pristojnosti svetov delavcev ter določiti spremembe v podjetju, o katerih je uprava dolžna pravočasno seznaniti svet ali pridobiti njegovo soglasje,” našteva. Zakonodajni predlog tako opredeljuje, da bi bil delodajalec dolžan obvestiti svet delavcev o vsaki lastniški spremembi v družbi in mu omogočiti, da se o njej pravočasno izreče. Predlog prav tako predvideva obvezna soglasja delavcev pri kadrovskih spremembah in pri spremembah internih aktov družbe. Delavci namreč pogosto ostajajo popolnoma neobveščeni glede lastniških in poslovnih podrobnosti podjetij, v katerih so zaposleni. “Prenovljeni zakon bi zaposlenim omogočil, da prek sveta delavcev zahtevajo poročilo o poslovanju, s katerim jih bo vodstvo na razumljiv način seznanilo s poslovanjem podjetja in z načrti.”

V ZL si želijo okrepiti tudi avtonomijo in pristojnosti zbora delavcev, ki je organ vseh zaposlenih, ter individualne pravice delavcev, ki jih bo po novem pomagal uresničevati tudi svet delavcev. Poleg tega pa predlog prenove zakona uvaja množico praktičnih izboljšav obstoječe zakonodaje: od povečanja sredstev za strokovno podporo in izobraževanje svetov delavcev prek odpravljanja nevarnosti šikaniranja njegovih članov do vzpostavitve uradne evidence svetov, ki bo izboljšala pregled nad tovrstnimi strukturami in pripomogla k njihovem razvoju.

Nujno je povezovanje s sindikati

Sodelujoči na javni tribuni so si bili edini, da predstavljajo sveti delavcev pomembno dopolnilo sindikalnemu delovanju, saj se pristojnosti sveta delavcev pričnejo natanko tam, kjer so zmožnosti delovanja sindikatov najbolj omejene: pri organizaciji dela na vseh ravneh in sprejemanju poslovnih odločitev. Angažiran svet delavcev ni samo pomemben vzvod za ugotavljanje in odpravljanje nepravilnosti v podjetju, ampak tudi za splošno izboljšanje kakovosti delovnega življenja, so poudarili.

“Tudi če bomo sprejeli najboljši zakon, ne bo prinesel delavcem nič več pravic, če ne bo zaživel tudi v praksi. Zato se bo treba potruditi, da ga bomo tudi uveljavili. To pa je mogoče le s sodelovanjem s sindikati,” je opozoril Milan Utroša. “Nujno se je treba dogovoriti, kako bomo delovali, da ne bomo drug drugemu v napoto,” je še dodal. “Ne pomaga imeti dobrega zakona, če nimaš moči, da bi ga izvajal. In svet delavcev nima ne moči ne pooblastil, da bi o čem odločal. Edina rešitev je zato povezovanje s sindikati, je poudaril tudi Mladen Jovičič. A kot je opozoril, bi bila potrebna tudi prevetritev sindikatov. Pri tem pa je zelo skeptičen. “Obstoječe sindikalne centrale se ne bodo prenovile. Imajo namreč status mastodonta, ujetega v lasten sistem, iz katerega ni izhoda. Zato je edina rešitev, da bi se sindikati organizirali na novo,” je prepričan Jovičič. Kritičen je bil tudi Mile Zukić. “V Sloveniji smo namesto močnih in enotnih sindikatov, kakršne poznajo v severnih evropskih državah, izbrali drugačen sistem delavskega organiziranja: v enem podjetju imamo lahko tudi po več sindikatov, na drugi strani pa še svet delavcev. In medtem ko imajo sindikati moč organizirati ljudi, težko pa pridejo do informacij, je pri svetih delavcev ravno obratno: imajo informacije, nimajo pa nobene moči.” Zukić zato predlaga enoten sistem, po vzoru Švedske, v katerem ima sindikat tudi funkcijo odločanja delavcev pri upravljanju. “Zakaj bi drobili že tako oslabljen delavski naboj, če imamo vse možnosti narediti močen organ, ki se bo boril za delavce,” je poudaril Zukić.

PETRA VIDRIH