Miha Kovač: “Najbolj od vsega  me moti, da 
e-knjig, ki jih kupim, ne vidim. Imam jih v nekem 
virtualnem oblaku, ne pa na svoji knjižni polici. 
Šele potem, ko sem že bral elektronske, sem 
spoznal, da so knjige na polici del moje identitete, 
mojega spomina, moje intelektualne in tudi 
čustvene zgodovine. ”
Miha Kovač: “Najbolj od vsega me moti, da e-knjig, ki jih kupim, ne vidim. Imam jih v nekem virtualnem oblaku, ne pa na svoji knjižni polici. Šele potem, ko sem že bral elektronske, sem spoznal, da so knjige na polici del moje identitete, mojega spomina, moje intelektualne in tudi čustvene zgodovine. ” Foto: Andraž Gombač

“Kdor je danes naklonjen tiskani knjigi, je subverziven”

7. Val

Vprašanju, koga pred nedeljo, svetovnim dnevom knjige, povabiti k pogovoru, je bliskovito sledil odgovor: Miha Kovač, urednik in založnik z bogatimi izkušnjami, že skoraj dve desetletji v labirinte knjižnega sveta uvaja mlade rodove. Predstojnik oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo v svojem kabinetu v petem nadstropju Filozofske fakultete v Ljubljani iz torbe potegne svojo novo knjigo in obnjo položi še celo četico e-bralnikov, od odsluženih do še delujočih.

> Statistični urad je pred nekaj dnevi objavil podatke, ki kažejo, da je knjižna produkcija v letih 1991-2009 naraščala, odtlej pa upada. V letu 2009 je izšlo rekordnih 6953 naslovov, v letu 2015, za katerega so na voljo zadnji podatki, pa 5411. Kar precejšen upad, mar ne?

“Odgovor je vprašanje: a res? V te statistike namreč stlačijo marsikaj. Gre za preštete ISBN-je, s to mednarodno standardno knjižno številko pa tako pri nas kakor v marsikateri drugi deželi označijo tudi publikacije, ki sploh niso namenjene knjižnemu trgu: razna poročila, zbornike lovskih, turističnih, vseh mogočih društev ... Poleg tega različne ISBN-je dajejo v različne izdaje iste knjige. Če torej knjiga izide v mehki in trdi vezavi, dobi dva ISBN-ja, kot elektronska pa še tretjega. Število izdanih knjig je res spolzek teren. Bolj se zanašam na podatke knjigotržcev, ki govorijo, da se število novih knjižnih naslovov v Sloveniji giblje med 3500 in 4500, odvisno od leta. A število izdanih naslovov zelo malo pove o dejanski knjižni produkciji. Bistveno pomembnejši so podatki o nakladah ter številu prodanih in v knjižnicah izposojenih knjig. Ti podatki so pri nas relativno stabilni. Skupaj s podatki o številu izdanih naslovov nam povedo, da je naša knjižna produkcija vse bolj razpršena. Izide vse več naslovov ...”

> ... v vse manjših nakladah?

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.