Karpo Godina: “Okrog večine  filmov, pri katerih sem sodeloval, so se vrstili škandali. Pač, izbiral sem filme avtorjev, ki so govorili v podobnem jeziku kakor jaz.”
Karpo Godina: “Okrog večine filmov, pri katerih sem sodeloval, so se vrstili škandali. Pač, izbiral sem filme avtorjev, ki so govorili v podobnem jeziku kakor jaz.” Foto: Maja Pertič Gombač

“Kdor si podredi umetnost in šolstvo, veliko laže vlada”

7. Val

Četudi ga je bolezen položila v posteljo in mu za jedačo odredila antibiotike, dogovorjenega intervjuja ni preklical. Se bova pa pomenila na daljavo, po telefonu, je sklenil režiser Karpo Godina (1943), letošnji dobitnik nagrade Darko Bratina, poklon viziji, ki jo podeljuje goriški Kinoatelje.

Karpo Godina, čigar retrospektiva je te dni na ogled tudi v izolskem Kinu Odeon,nekatera njegova dela pa bodo predvajali še v Novi Gorici, Ljubljani, Trstu, Divači in Vidmu, se rad spominja ustvarjanja svojih filmov in mnogih sodelovanj s cehovskimi tovariši. Nerad govori le o letošnjem polurnem filmu Oktolog, ki ga je posnel v sodelovanju s svojimi reškimi študenti, a ga pred dnevi umaknil, ker je prišel navzkriž s hrvaško pisateljico Vedrano Rudan, po katere literarnem delu ga je bil posnel.

“Katastrofa! V slovenskem filmu danes vse miruje. Ni denarja, zadeve formalnopravno niso razrešene, nihče v politiki se ne potrudi, da bi stvari razrešil. Našemu sijajnemu superministru je to navidez deveta briga, dejansko pa smo priča unificiranju: na različna področja skušajo pripeljati svoje ljudi. Zdaj smo sredi šahovskih potez, ki naj bi nas pripeljale v mat položaj.”

Raje pripoveduje o lepših rečeh: o svojem prvem celovečercu, kultnem Splavu Meduze (1980), ki ga je posnel po scenariju Branka Vučićevića, se je vrnil za pol stoletja v zgodovino in prikazal zgodbo dveh osamljenih učiteljic, ki se pridružita karavanici srbskih avantgardnih umetnikov, zenitistov. Dve leti zatem je skočil v povojno Slovenijo in v tragikomični klasiki Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica - scenarij je podpisal Branko Šömen, dramaturgijo Marjan Rožanc, fotografijo pa poleg režiserja Vilko Filač - skupino glasbenikov spremljal na njihovem popotovanju po deželi, ki naj bi jo pomagali prevzgojiti s pomočjo primerne glasbe, a veliko raje segajo po prepovedanem jazzu. V svojem tretjem in poslednjem celovečernem igranem filmu Umetni raj (1990), vnovič posnetem po Vučićevićevem scenariju, je pripovedoval fiktivno štorijo o pionirju slovenskega filma Karolu Gatniku, ki v naši deželi gosti velikega Fritza Langa in ga celo začne vpeljevati v svet sedme umetnosti.

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.