“Kdor si podredi umetnost in šolstvo, veliko laže vlada”

Karpo Godina, čigar retrospektiva je te dni na ogled tudi v izolskem Kinu Odeon,nekatera njegova dela pa bodo predvajali še v Novi Gorici, Ljubljani, Trstu, Divači in Vidmu, se rad spominja ustvarjanja svojih filmov in mnogih sodelovanj s cehovskimi tovariši. Nerad govori le o letošnjem polurnem filmu Oktolog, ki ga je posnel v sodelovanju s svojimi reškimi študenti, a ga pred dnevi umaknil, ker je prišel navzkriž s hrvaško pisateljico Vedrano Rudan, po katere literarnem delu ga je bil posnel.

Raje pripoveduje o lepših rečeh: o svojem prvem celovečercu, kultnem Splavu Meduze (1980), ki ga je posnel po scenariju Branka Vučićevića, se je vrnil za pol stoletja v zgodovino in prikazal zgodbo dveh osamljenih učiteljic, ki se pridružita karavanici srbskih avantgardnih umetnikov, zenitistov. Dve leti zatem je skočil v povojno Slovenijo in v tragikomični klasiki Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica - scenarij je podpisal Branko Šömen, dramaturgijo Marjan Rožanc, fotografijo pa poleg režiserja Vilko Filač - skupino glasbenikov spremljal na njihovem popotovanju po deželi, ki naj bi jo pomagali prevzgojiti s pomočjo primerne glasbe, a veliko raje segajo po prepovedanem jazzu. V svojem tretjem in poslednjem celovečernem igranem filmu Umetni raj (1990), vnovič posnetem po Vučićevićevem scenariju, je pripovedoval fiktivno štorijo o pionirju slovenskega filma Karolu Gatniku, ki v naši deželi gosti velikega Fritza Langa in ga celo začne vpeljevati v svet sedme umetnosti.