“Kje je poet, kje je režiser?”

“Nikoli nisem zapustil filma,” je nemudoma začel Alejandro Jodorowsky. “23 let se nisem posvečal filmu zaradi pomanjkanja denarja in ker sem ubral antiindustrijsko filmsko pot. ZDA so kolonizirale film, ta ni več umetnost, ampak je postal industrija zabave, ki nima več nobene človeške, duhovne težnje. Edini cilj filma je ustvarjati denar ... Sprašujem se, kje je tu poet, režiser? Izginil je, ker je na uslugo filmski industriji.Tudi kinodvorane, ki so iz gledalcev naredile strahopetce, so kolonizirane. Distributerji se bojijo umetniškega filma kot hudič križa. Večina želi samo ameriške blockbusterje. Nekdo je preklet, norec, ker dela umetniški film, ker izgublja denar. Ampak kje je tu človek, se ponovno sprašujem. Pravzaprav čemu služi film? Pomiritvi? Ne. Filmska industrija iz gledalcev ustvarja idiote. Zakaj? Ker te pusti na površini, ker iz kinodvorane odideš popolnoma enak, kakor si vanjo vstopil.”

“3D film posiljuje gledalca”

Najhujša stvar, ki se je zgodila filmu, je po mnenju Jodorowskega tridimenzionalni film. “To je falus, ki posiljuje gledalca. Če se bo ta trend nadaljeval, gledalec kmalu ne bo več gledal filma z obrazom, obrnjenim proti platnu, ampak z ritjo, obrnjeno proti platnu,” je bil slikovit.

Po njegovem mnenju obstajata dve vrsti umetnosti, taka, ki se trudi biti boljša, in taka, ki je drugačna. “Jaz sem drugačen,” pravi Jodorowsky. In on je prav gotovo svojstven. V zgodovino filma se je zapisal z nekaj najbolj čudaškimi filmskimi eksperimenti, ki so se kdajkoli pojavili na filmskem platnu. Jodorowsky je s svojim prvim celovečercem Fando y Lys v Mehiki povzročil pravcati škandal in nakopal si je prepoved predvajanja v Mehiki. Z drugim filmom, psihadeličnim vesternom Krt, pa je postal že kultni filmar oziroma začetnik “polnočnih filmov” (midnight movies), ki so si zvesto občinstvo pridobivali v zakotnih kinodvoranah New Yorka in drugod. Nad Krtom sta se na primer navduševala John Lennon in Yoko Ono, njegov naslednji film Sveta gora pa je produciral menedžer Beatlov Allen Klein, s katerim je bil z Jodorowskim dolga leta v sporu in zaradi katerega kar nekaj njegovih filmov ni bilo moč videti na filmskem platnu.

Skupaj zbobnal sanjsko ekipo

V zgodovino znanstveno-fantastičnega filma pa se je Jodorowsky zapisal z žal neposnetim filmom Peščeni planet po literarni predlogi Franka Herberta. Po mnenju mnogih filmskih poznavalcev bi ta film, če bi bil posnet, korenito spremenil znanstvenofantastični filmski žanr. Vizionarstvo Jodorowskega je zelo nazorno popisano v odličnem dokumentarcu Jodorowsky's DuneFranka Pavicha, ki so ga prav tako predstavili v Trstu. Jodorowsky je zbobnal skupaj sanjsko tehnično ekipo Chriss Foss, Dan O'Bannon in H.R. Giger, ki so po spodletelem projektu Peščeni planet pustili svoje sledi pri velikih znanstveno-fantastičnih spektaklih, kot so Iztrebljevalec, Osmi potnik, Prometej ... Med igralci pa so mu sodelovanje potrdili celo Salvador Dalí in Orson Welles. Jodorowsky je v Trstu povedal, da filma niso posneli samo zato, ker hollywoodski producenti niso želeli njega za režiserja. Jodorowskijev Peščeni planet živi dalje svoje življenje, predvsem v stripu Incal, njegove režijske rešitve pa zasledimo v kopici znanstvenofantastičnih filmov. Peščeni planetDavida Lyncha, ki ga je ta nato ustvaril pod producentsko taktirko Dina de Laurentisa, velja za Lynchev največji filmski spodrsljaj.

Zakaj se je po 23 letih ponovno lotil filma?

Po teh dogodkih je bil za Jodorowskega film vojna. “Nisem imel več možnosti distribucije, producenta, ki bi dal denar. V teh letih, odkar nisem posnel nobenega filma, sem veliko razmišljal o njem, napisal sem nekaj scenarijev, vsak dan sem pogledal najmanj en film. Ogledal sem si vse hollywoodske filme in ugotovil, da je ta ogromen posel za tobačno industrijo in alkohol. V vsakem ameriškem filmu ob prvi prepreki sledita cigareta ali alkohol. Hollywoodski filmi ti glavo napolnijo z oglasi. Jaz pa si želim delati film brez publicitete, ki bi preizpraševal gledalca in mu nekaj dal,” je svoje obdobje po Peščenem planetu opisal Jodorowsky. Zakaj se je torej pri 85 letih ponovno lotil filma? “Če si živel v umetnosti, odkriješ ljubezen do človeštva. Svet hočeš zapustiti malo boljši, kot si ga spoznal. Skorajda v vsakem toaletnem prostoru namreč vidite napis: Zapustite ta prostor tak, kot ste ga dobili. Jaz bi dodal: Zapustite ta prostor še boljši, kot ste ga dobili,” se je pošalil Jodorowsky. Pred 23 leti je odprl poseben račun na banki in privarčeval 400.000 dolarjev. “To je bil svet denar, nedotakljiv. In odločil sem, da ga bom izgubil,” pravi Jodorowsky. Toda ta denar je predstavljal šele eno desetino proračuna filma. Nato se je Jodorowsky zahvaljujoč Pavichu in njegovemu dokumentarcu pobotal še s starim prijateljem, producentom Michelom Seydouxom, ki je v Peščeni planet vložil dva milijona dolarjev in s katerim vse od klavrnega propada omenjenega projekta ni bil v stikih. Seydoux je bil koproducent Plesa resničnosti, prvega filma, ki ga je Jodorowsky posnel po 23 letih.

Na vprašanje Primorskih novic, kdo je bil njegov najvplivnejši učitelj v svetu filma, je Jodorowsky odgovoril: “Edina zabava, ki sem jo imel v otroštvu, je bil obisk kina. Nekega dne je bila na sporedu Cesta Federica Fellinija, ki mi je spremenila življenje in pokazala, kaj lahko naredi film. Pred 25 leti sem v Rimu promoviral svoj film Sveta kri, in so mi postavili enako vprašanje. Odgovoril sem popolnoma enako. Fellini je prebral članek v časopisu in me povabil na snemanje svojega filma Glas lune. Tresel sem se kot šiba na vodi, bila je temna noč, snemal je na nekem polju, edino svetlobo je oddajal neki neonski napis. To je vse, kar sem videl, dokler se ni prikazal Fellini, ki je bil zelo zajeten možakar. Rekel mi je: 'Jodorowskyyyyy!' In jaz sem mu odvrnil: 'Očeeee!' Objela sva se in v tistem trenutku se je ulilo kot iz škafa. To je bilo vse, samo dve besedi. Ampak zame je bilo to zelo pomembno srečanje.”

Sveta kri takoj za Jamesom Bondom

V Trstu je Jodorowskega spremljal Antonio Bertoli, ki v Italiji širi Jodorowskijeve nauke, povezane s tarotom, psihogenealogijo, psihomagijo itd. Spoznala sta se pred več kot 20 leti v Firencah, kjer je Bertoli imel založbo in knjigarno, v kateri je prodajal samo pesniške zbirke. Jodorowsky je knjigarno obiskal prav v času nekega pesniškega simpozija in vprašal, ali lahko prebere svojo poezijo. Bertoliju je bila ta zelo všeč in odločil se je, da bo izdal pesniško zbirko. Jodorowsky pa je Bertoliju v znak zahvale podaril en mesec svojega življenja in ga vprašal, ali se poda z njim na “poetično avanturo” po Italiji. “2000 izvodov sva naložila v prtljažnik avtomobila in se odpravila po Italiji. Prodala sva vse izvode. Tudi za promocijo Plesa resničnosti sem si zaželel poetično avanturo. Nisem želel, da bi moj film padel v katerekoli roke. Želel sem si, da pride v roke pesnika, Bertolija,” je Jodorowsky povedal v Trstu.

Jodorowsky je povedal, da se trenutno najbolj navdušuje nad sodobnim južnokorejskim filmom ter formo kitajskih filmov, toda brez politične razsežnosti.

Sicer pa je v Italiji zelo znan in dobro zastopan v knjigarnah, predvsem njegovi “psihoterapevtski” nauki . Italijanska založba Feltrinelli je prevedla skorajda vsa njegova dela. V času zlate filmske dobe Jodorowskega je bil njegov peti film, nadrealistična grozljivka Sveta kri, drugi najbolj gledan film v italijanskih kinodvoranah, takoj za Jamesom Bondom. Na Italijo pa ga vežejo tudi njegovi prvi koraki v svet poezije, predvsem Marinettijev stavek “poezija je dejanje”, in svet filma - CestaFederica Fellinija. Zahvaljujoč novogoriški založbi Eno pa burno življenje Jodorowskega in njegovi lucidni doprineski na področju alternativne “psihoterapije” postajajo bolj domači tudi slovenskemu bralstvu.

BILJANA PAVLOVIĆ

Alejandro Jodorowsky: “Če si živel v umetnosti, odkriješ ljubezen do človeštva. Svet hočeš zapustiti malo boljši, kot si ga spoznal. Skorajda v vsakem toaletnem prostoru namreč vidite napis: Zapustite ta prostor tak, kot ste ga dobili. Jaz bi dodal:Tadej Gorup

Tadej Gorup