Knjiga o domačem jeziku, napisana od ljudi za ljudi

> Répəəəlce, kakor je naslov poljudno-znanstvene knjige Vojka Slavca iz Boljunca pri Trstu, je narečna beseda za male grozde, ki jih ob trgatvi obiralci spregledajo ali pozabijo na trtah, po trgatvi, ko je ves napor mimo in se gospodar sprehodi po vinogradu, da preveri stanje, pa je réplanje (obiranje répelc) nadvse prijetno doživetje, vsaj za Slavca je tako. Ker so réplcemali, a sladki, sočni grozdi, kakor so male - kratke, a zelo povedne in etnološko bogate zgodbe v knjigi, ji je avtor, na pobudo žene Silvane, nadel tak naslov. Ter v podnaslovu pojasnil, da vsebina knjige govori o življenju in jeziku v Boljuncu nekdaj in danes. Na 270 straneh Vojko Slavec, ki je najprej 15 let delal v slovenski tržaški knjigarni, nato pa je bil 15 let, do upokojitve, upravnik Primorskega dnevnika in Novega Matajurja, v več kot 60 poglavjih zapiše zgodbe, ki so mu jih pripovedovali Boljunčani ali jih pozna iz svojega življenja v Boljuncu, vasi pri Trstu, ki leži med Dolino in Borštom. Vsebine zgodb so pestre, pričajo o življenju v Boljuncu nekdaj - o navadah, vaških in posvetnih ter cerkvenih običajih, rastlinah, živalih, praznikih, peripetijah, izvorih priimkov, hišnih imenih, ledinskih imenih, rodbinah; o poklicih, vaških posebnežih, opravilih, pomembnih objektih, kamnolomih, mlinih, osebni higieni, osmicah, šoli, vraževerju, zgodovini vasi, gostilnah in še marsikaj. Zvrst je poljudna, vendar v izjemno čisti knjižni slovenščini ter v odličnem pripovednem slogu; in kar je najbolj dragoceno - pisec je v besedila posebno skrbno vnašal tudi narečne izraze, besedne zveze ali reke. Kako jih pravilno zapisati, ga je poučila slavistka mag. Lučka Abram, knjigo in slovar pa je lektorirala dr. Karin Marc Bratina, lektorica za slovenski jezik in dialektologinja.