Kobilarna Lipica je bila v 20 letih predolgo to, kar ne bi smela biti
Nič ni samo dobro in nič samo slabo. Vse ima pozitivno in negativno plat. In celo stvari, ki jim dolgo pripisujemo negativno konotacijo, imajo lahko pozitivne posledice. Na primer zapleten način upravljanja Kobilarne Lipica, zibelke lipicanske pasme konj in ene najstarejših kobilarn na svetu.
Dolgo, zelo dolgo smo poslušali pritožbe, kako da je upravljanje tega javnega zavoda v državni lasti preveč zapleteno, saj so v svetu zavoda zastopani predstavniki petih ministrstev, poleg občine Sežana in zaposlenih.
Nekdo, ki je Lipici blizu, pa je pred časom dejal takole: “Če Lipica ne bi bila razdeljena med pet ministrstev, danes ne bi bila več taka, kot je. Lipica je praktično edini velik kompleks državne lastnine, ki se je privatizacija ni dotaknila. Če bi se o njeni usodi dogovarjala le dva, bi bila že zdavnaj privatizirana, tako pa je bilo odločevalcev vedno preveč ...”
Delitev in razprodaja bi se najbrž res zgodila, saj je Lipica v zadnjih 20 letih imela veliko smole in slabega lastnika. Država je pustila, da njen največji kulturni spomenik drsi navzdol in propada, na vseh področjih, tudi strokovno.
V Jugoslaviji je cvetela ...
Do slovenske osamosvojitve je kobilarno napajal neskončen tok turistov na poti na hrvaško obalo in zdelo se je, da bo tako za vedno. Toda osamosvojitvena vojna in kasnejše rožljanje z orožjem v ostalih naslednicah Jugoslavije sta tok turizma na Jadransko obalo ustavila. Denarja ni bilo, padala je morala in na dan so prišle tudi manj lepe strani, ki jih je obilen dotok denarja pred tem blažil in prikrival.
Za datum ustanovitve Kobilarne Lipica šteje 19. maj 1580, ko je habsburški nadvojvoda Karel II kupil posestvo Lipica, skupaj s kobilarno kraških konj od tržaškega škofa Coretta. Ta datum pomeni tudi začetek reje lipicanske pasme konj.
Lipica je leta 1980 praznovala 400. obletnico delovanja in v naslednjih letih dosegla svoj vrhunec. Takrat - se spominjajo očividci - je bila predstava lipiške šole jahanja boljša in bolj kvalitetna od predstav Španske jahalne šole z Dunaja.
Turizem je cvetel. Gostje iz tujine so prihajali na počitnice v sedlu, in ne le tisti, ki so si želeli prvega stika s konjem, vračali so se tudi nemški jahalni gostje, ki so na Kras prihajali po znanje in izkušnje ... v sproščenem, prijetnem vzdušju. Lipiški jahači so dosegali vidne uspehe na mednarodnih tekmovanjih v dresurem jahanju, najbolj izpostavljeni imeni sta bila Alojz Lah in njegov žrebec 580 Maestoso Monteaura, leta 1984 je lipiška ekipa odpotovala celo na olimpijado v Los Angeles.
Baje je “ekipa” takrat bolj “držala skupaj” in je bila nekdanja cesarska kobilarna bolj povezana s svojim kraškim okoljem. Delati je bilo treba, a je bilo vzdušje večinoma dobro.
... po letu 1990 je nič več
Najbrž je res bilo, a najbrž so takrat nastale tudi prve razpoke na vse področjih, sicer se sistem po letu 1990 ne bi sesul tako hitro, kot se je. Ko denarja ni bilo več, je “morala” padala, voljo do dela in plače pa je najedel zob tedanjega časa.
Lipica je postajala poligon za bolj ali manj očitne spopade med klani in skupinami, kar se je odražalo v delu s konji in na ostalih področjih.
S časom je o nekdanji cesarski kobilarni zaokrožil glas, da je pravzaprav prizorišče negativne selekcije. Kraj, od koder so delavni in pošteni že zdavnaj odšli, če so le imeli kam in če jih ni zadržala neka nerazumljiva nostalgija.
Tako je Lipica, kraj ki ga turisti občudujejo - “kaj je lepšega kot priti zjutraj sem na delo, v ta raj na zemlji, med bele konje in zelene travnike” - postal center negativizma in poligon za politične igrice, medtem ko je stroka izgubljala na pomenu in zaostajala za evropsko, ki je šla svojo pot naprej.
Direktorji so prihajali in odhajali
V Lipici je čas avstro-ogrskega reda in discipline še zdavnaj minil. Po njem se je kar tožilo, predvsem tistim od zunaj, marsikdo od zaposlenih pa se je v takih razmerah odlično znašel.
Od leta 1996, ko je bil sprejet Zakon o kobilarni Lipica in je kobilarna postala javi zavod v lasti države, so se direktorji pogosto menjavali. Verjetno je Lipica pri tem osvojila neslavni rekord: zamenjalo se je sedem direktorjev in vršilcev dolžnosti.
Razcvetele so se druge ideje, tudi o tem, da bi ime Lipice, ki je v ušesu ljudi še vedno pomenilo zeleno oazo belih konj, marketinško bolj izrabili. Dišalo je celo po tem, da bi postala meka instant zabave in rekreacije, češ da sta igralnica in golf igrišče (v Lipici so ju odprli leta 1989) edini dejavnosti, ki prinašata denar ... medtem ko konji ustvarjajo le stroške (in nepotrebne probleme).
Golf ali konji?
Leta 2005, ko je vlado vodil Janez Janša, svet kobilarne in Golf klub Lipica dr. Mihael Brejc, kobilarno pa Rajko Vojtkovszky, je v javnost prišla novica: “V Lipici bomo širili golf igrišče, zgradili bodo devet dodatnih lukenj.”
Toda kdor je pričakoval, da bo projekt stekel gladko, se je zmotil. Pomočnik strokovnega vodje kobilarne, zadolžen za varstvo kulturne dediščine, Etbin Tavčar, se je odločil, da bo raje tvegal kariero, ugled in zaposlitev, kot molčal.
Širitev golfa ne sodi v več kot 400-letno kobilarno in največji državni kulturni spomenik, je opozoril. To bi skazilo identiteto in namembnost Lipice ter skrčilo življenjski prostor konj. Golf konjereje namreč ne dopolnjuje in Lipici ne prinaša denarja. Konjem jemlje življenjski prostor, je dejal, tudi v intervjuju za PN.
Kmalu po tem je dobil odpoved, vendar ni utihnil, skupaj z Mednarodnim združenjem za Lipico (MZL) je javnosti še glasneje pojasnjeval, da morajo biti v Lipici na prvem mestu konji. Lipica pa ga je (leta 2007, ko jo je že vodil direktor Matjaž Pust) tožila za 100.000 evrov, ker da blati njen ugled z neresničnimi izjavami in laže, ko trdi, da Lipica daje prednost golfu pred konji in zanemarja čredo.
Poginila sta, ker sta “nekaj” pojedla
Najbolj zanimiv zaplet z najbolj presenetljivimi zasuki se je začel konec novembra 2008. V Lipici sta poginila dva žrebca, a ne katerakoli. To sta bila elitna žrebca 102 Favory Famosa I in 137 Maestoso Allegra XLVII, ki sta ne dolgo pred tem nastopila pred britansko kraljico Elizabeto II.
Vzrok smrti je bila kolika (oziroma motnje delovanja prebavil in bolečine v trebuhu). Oba so operirali na Veterinarski kliniki v Ljubljani, vendar jima niso mogli več pomagati, zato so ju evtanazirali. Znake kolike so imeli še štirje konji, pri enem je bila potrebna operacija.
Pogin je takoj postal osrednja novica vseh medijev, Veterinarska uprava (VURS) je na pobudo Lipice poslala na analizo vzorce krme, nastilja, krvi in vsebine prebavil poginulih konj.
Toda preiskave niso dale dokončnega odgovora na vprašanje, kaj je povzročilo koliko. Direktor Kobilarne Matjaž Pust je pojasnil: “Rezultat analiz je, da so konji nekaj pojedli, da je bilo nekaj v hrani. Hrano, s katero krmimo konje, smo dali na analize in je neoporečna. V njej so določene, tudi strupene rastline, vendar so prisotne v vsakem senu. Ali je to lahko povzročilo koliko, ne vemo, vendar so vse analize obrnile smer proti hrani.”
Hormonske “terapije” na lastno pest?
Očitno je bilo le, da bo Lipica javnost odslej le težko prepričala, da je skrb za konje res na prvem mestu. MZL je javnost istočasno (kot na pogin) opozorilo na še en primer vprašljive skrbi za lipicance: “Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da strokovni vodja Kobilarne dr. Marko Marc hormonsko tretira lipicanske žrebce. Zaradi prisotnosti virusnega artritisa izvaja vakcinacijo s sredstvi, ki pri nas niso registrirana in jih na trgu ni mogoče kupiti ali so celo prepovedana. Tretiranje sicer deluje zavirajoče na nastanek virusnega artritisa, med drugim pa povzroča tudi neplodnost. Strokovni vodja za take tretmaje preprosto ni ne usposobljen in ne pristojen, zato to počne v popoldanskih urah.”
Izbruhnila je “afera improvac”. Ime je dobila po Pfizerjevi vakcini, ki nikjer v EU ni bila registrirana za uporabo pri konjih, le v Švici za kemično kastracijo merjascev. V avstrijski kobilarni Piber so jo resda uporabljali na lipicancih, vendar poskusno, pod okriljem dunajske univerze, medtem ko dr. Marko Marc ni bil veterinar, ampak živinorejec.
Šok iz Avstrije
Lipica je uporabo improvaca zanikala in napovedala novo tožbo zoper Tavčarja, povsem drugačne informacije pa smo na PN - in to ekskluzivno, prvi! - pridobili iz Avstrije.
Direktor avstrijske kobilarne Piber dr. Max Dobretsberger je za PN v telefonskem pogovoru dal izjavo: “Vem, da se tudi v Lipici izvaja hormonsko zdravljenje virusnega artritisa pri žrebcih.” Po tem je Lipico temeljito pregledala veterinarska inšpekcija, vendar je zadnji korak storil dr. Marc sam. Deset dni po izjavi dr. Dobretsbergerja je priznal uporabo improvaca.
Zapisal je: “Zaradi kasnitve z natančnimi pojasnili se javnosti opravičujem. Želel sem, da vse raziskave in objektivne analize ter izredni inšpekcijski pregled najprej popolnoma ovržejo zlonamerne informacije, ki so se odražale v naslovih 'Dva lipicanca ubila hormonska terapija', 'Krona srhljivih okoliščin je izguba kar dveh od osmih elitnih žrebcev' in podobno.”
Zato meni, da javnosti ni lagal, pa tudi žrebcem z vakcino ni bila povzročena nikakršna škoda, saj jim je bila prihranjena kirurška kastracija.
Vloge se zamenjajo
Kmalu za tem je dr. Marc odstopil. Spomladi 2009 je tedanjemu svetu kobilarne iztekel mandat. V času nove, Pahorjeve vlade, je ministrica za kulturo Majda Širca imenovala za predsednika sveta Igorja Trebca, člana MZL in odvetnika, ki je Tavčarja zastopal v vseh dotedanjih sodnih postopkih v zvezi z Lipico.
Širca je napovedala, da širitve golfa v Lipici ne bo, Trebec pa je ob pregledu stanja v Lipici ugotovil celo vrsto nepravilnosti in pomanjkljivosti, najslabše stanje pa na področju konjereje in konjeništva.
Direktor kobilarne Matjaž Pust je odgovoril, da je državo opozarjal na vse našteto, vendar ni hotel prati umazanega perila v javnosti. Septembra lani je odstopil in tu se je zgodba zanj (in tudi za dr. Marca) končala, brez kakršnegakoli ugotavljanja odgovornosti za vse pretekle zaplete.
Novembra je prevzel vodenje kobilarne in družbe Lipica turizem d.o.o. (ki trži turistično ponudbo kobilarne), v.d. direktorja Tomi Rumpf.
430 let Lipice in lipicanca
V Lipico je prišel iz kabineta ministra za kmetijstvo in že na prvi pogled dal drugačen vtis. Rad je stopil pred kamere in zagotovil, da bo Lipico vrnil “na pota stare slave”.
Februarja letos je bil dokončno imenovan za direktorja. Marca se je država odločila, da bo izgubo v lipiškem turizmu reševala z dokapitalizacijo in da lahko Lipico turizem d.o.o. dokapitalizira le njen edini lastnik, to je kobilarna. Za to je prejela poldrugi milijon evrov, 300.000 evrov dolga so pretvorili v materialni vložek.
Rumpf je napovedal možnost odpuščanja, govorilo se je celo o odpuščanju polovice (39) zaposlenih v turizmu, vendar je iztekajoče se leto prineslo mehkejšo varianto zmanjševanja števila zaposlenih in tudi nekaj kadrovskih menjav.
19. maja je Lipica praznovala 430 let obstoja in organizirala celo vrsto dogodkov in prireditev, da bi pritegnila več obiskovalcev. Veliko ljudi se je pridružilo akciji barvanja ograj, da je Lipica pričakala 19. maj bolj urejena.
Edini večji spodrsljaj se je zgodil ob seji vlade, ko je Rumpf izrazil naklonjenost širitvi golfa in tudi premier Borut Pahor ni imel pomislekov o tem.
No, tudi imenovanje novega strokovnega vodje ni steklo gladko in brez polemik v javnosti, vendar je Lipica na koncu vendarle dobila strokovnega vodjo. To je mag. Janez Rus, po mnenju mnogih najprimernejši kandidat za to mesto.
Izzivov je še dovolj
V prvih desetih mesecih leta je imel lipiški turizem znatno boljše poslovne rezultate kot lani. “V prvih desetih mesecih letos smo imeli plus, kar je fantastično. Naredili smo si rezervo, ker vemo, da je november vedno težak mesec in tega ne moremo spremeniti,” je o velikih sezonskih nihanjih v lipiškem turizmu povedal Rumpf.
Ali se bodo uresničile želje, da bi “rezerva” pokrila deževni in snežni konec leta, pa bo znano kmalu.
V prihodnjem letu je v načrtih prenova hotelov, zanjo naj bi na razpisu ministrstva za gospodarstvo dobili devet milijonov evrov. Aprila bodo odprli Muzej Lipica, ki bo prinesel tudi spremembe koncepta ogledov kobilarne.
Osvežitev pa potrebuje tudi strokovni, konjeniški del, da bi z novim znanjem in zagonom dvignil lipicanca do vidnejše vloge in večjega ugleda v svetu. Tudi za to bo čas v novem letu, pravijo dobro poučeni.
TINA ČIČ
