Kokošji traktor na človeški pogon

Hišo je Anžetu v uporabo posodila nona, Kraševka, ki se je zelo mlada s trebuhom za kruhom odpravila delat v osrednjo Slovenijo in je svoj dom, ki je bil po požigu vasi leta 1918 ponovno sezidan, obiskovala le še v prostem času. Hiša ima tudi eno izmed najstarejših kraških kalon. Postavili so jo leta 1747 in meji na dvorišče, kjer zdaj kraljujejo kokoši in race. Ker sta hiša in pripadajoča ji zemlja samevali, ju je z veseljem za pet let oddala v uporabo vnuku. Fantje so Kras vzljubili že pred selitvijo, saj so na parceli pod Trsteljem prirejali različne dogodke, ki so s svojo tematiko predvsem mlade poskušale približati naravi in soustvarjanju. Ker so se načrti in ideje množili, pred selitvijo niso predolgo kolebali, bila je skorajda samoumevna. “O tovrstni odločitvi verjetno ni dobro preveč razmišljati, temveč se v to, če se ti ponudi priložnost in tej sledi želja, enostavno podati,” pravi Anže, ki je v Lipo hodil že od nekdaj in se je zato na neki način vrnil domov.