Kolikokrat že gre osel na led?

Pravzaprav je “il cavaliere” (znova) postal osrednja politična figura, odkar je padla Montijeva tehnična vlada. Kako mu je to uspelo? Berlusconi je najprej odtegnil podporo Montiju in s tem sprožil njegov padec. To je bil prvi (rušilni) šok. Potem je (vseskozi pred kamerami javnosti) večkrat spremenil svojo odločitev o udeležbi na volitvah kot kandidat desne sredine za premierja. Najprej je res kazalo, da se bo Berlusconi umaknil iz političnega življenja, saj je za svojega naslednika že imenoval Angelina Alfana. Nakar se je premislil in napovedal ustanovitev nove politične tvorbe, ki naj bi v obrisih spominjala na nekdanjo Forza Italia. A se je znova premislil. Zdaj, dober mesec pred volitvam, se je stari podjetniško-politični lisjak vrnil na staro, vendar z vrečo neznank. Spet zelo premišljeno. Na severu je Berlusconijevo Ljudstvo svoboščin znova sklenilo volilni pakt s Severno ligo. Ta je medtem zaradi korupcijskega škandala zamenjala starega karizmatičnega liderja Umberta Bossija. Zdaj je na čelu Lige Roberto Maroni, ki je bil v zadnji Berlusconijevi vladi notranji minister. “Pakt iz strahu” so poimenovali novo-staro zavezništvo med Berlusconijem in Maronijem. Javnomnenjske raziskave namreč ne obetajo nič dobrega ne za enega ne za drugega. Volilni padec bi lahko vsaj na severu ublažila s skupnim nastopom na volitvah, vendar je veliko vprašanje, ali bo volilna baza Severne lige “požrla” ponovno druženje s povsem neverodostojnim partnerjem, kot je Berlusconi.