“Namesto da bi stranke predstavljale programe, politika igra predvsem na čustva. Nihče natančno ne pove, kako bo zgradil obljubljenih 30 tisoč stanovanj, kje bo dobil denar, zemljišča in izvajalce. Stanovanja pa imajo to neprijetno lastnost, da jih ni mogoče postaviti v oblakih in zgraditi iz čustev,” opozarja dr. Božidar Jezernik.
Foto: Foto: Jure Klobčar
(INTERVJU) Božidar Jezernik: “Kot demokratična družba smo še precej nezreli”
Povod za pogovor z etnologom in antropologom dr. Božidarjem Jezernikom je še svež izid zbornika Edinost, sreča, sprava. Sprava, pravi zaslužni profesor ljubljanske univerze, ni le vprašanje, kako bomo živeli s svojimi mrtvimi, ampak predvsem, kako bomo živeli drug z drugim. Konec leta oziroma v začetku prihodnjega leta bo izšla njegova angleška knjiga o zgodovini Komunistične partije Jugoslavije 1919 - 1941. Med pogovorom se je razkrilo, da je bil kot vodilni strokovnjak za etnologijo in kulturo Balkana mentor doktorskega kandidata Zorana Stevanovića. “Kandidat, ko se je lotil dela, ni imel ravno izkušenj s pisanjem znanstvenih tekstov. Gre za poseben trening, ki je precej zoprn, marsikdo bi napravil ovinek okoli njega, a ne gre,” pravi dr. Jezernik.
Pred nedavnim smo gledali, kako se v Srbiji tudi z najvišjimi državnimi in vojaškimi častmi poslavljajo od vojnega zločinca Ratka Mladića. Vas je to presenetilo?
“Ne, ni me presenetilo. Vrsto let sem spremljal srbske televizije in kar dobro poznam način delovanja oblasti pravkar odstopljenega predsednika. V tej pripovedi so Srbi vseskozi žrtve: skoraj nihče na svetu jih ne razume, vsi po vrsti pa jih ogrožajo. Mladić je veljal za enega od herojev; v Beogradu ne manjka ne grafitov ne muralov z njegovo podobo. Ko so enega od njih prekrili z rdečo barvo, da bi opozorili na krvavo dediščino generala, so aretirali storilce.
Na televizijskih pogovorih je bila pogosta tema tudi Srebrenica. Uveljavila se je razlaga, da se je tam morda zgodil velik zločin, nikakor pa ne genocid. Naslednji dan so lahko na isti televiziji govorili o poboju Srbov na Hrvaškem - in tam z oznako genocid ni bilo nobenih težav. Merila so očitno precej prilagodljiva.”
V zahodnem svetu smo se zgražali. Srbija se s takšnimi dejanji in z uradno podporo poveličevanju obsojenih zločincev aktivno odmika od svoje evropske poti, je dejala Ursula von der Leyen. Nemka je …
“Srbi in Nemci se zgodovinsko ne razumejo najbolje. Za Srbe so bili 'Švabi', kot so jim pravili, pogosto celo hujši sovražniki od tako imenovanih Turkov. Srbija je med nemško okupacijo utrpela hude žrtve, veliko hudega pa je prestala že v prvi svetovni vojni. Napetosti segajo še dlje: na začetku 20. stoletja je prišlo do tako imenovane svinjske vojne, ko je Avstro-Ogrska zaprla mejo za uvoz srbskega mesa in živine. Srbija je v prvi balkanski vojni prišla do Jadrana - poznam kar nekaj razglednic z napisom 'Naj živi srbsko morje!' - in zdelo se je, da so se stare sanje vendarle približale uresničitvi. Toda velike sile, zlasti Avstro-Ogrska, so zahtevale umik.
Nemčija ima zaradi svoje zgodovinske odgovornosti za drugo svetovno vojno seveda poseben odnos do takšnih vprašanj.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.