Kraj, kjer se iz zemlje rojevajo sanje
V ozki ulici pod obnovljenim vaškim koritom z vodo stoji Juljova hiša. Zeleno prepleskano pročelje in odprta vrata vabijo naprej. Iz hiše se zaslišijo zvoki elektronske glasbe. Vstopim. Pogled mi uide na lesen, z ornamenti okrašen strop. Zadiši po starem. Topolovo, beneška hribovska vasica, kjer se preteklost prepleta s sedanjostjo.
Topolovo, Tapoluove ali Topolove. Kot topol. Hribovska vasica, obkrožena z gozdovi, stisnjena v beneško naročje Sv. Martina in Kolovrata, je največja vas v občini Grmek. Iz Čedada vodi do nje cesta skozi dolino Kozice, eno od štirih Nadiških dolin. Ko se obiskovalec pripelje po ovinkasti in ozki cesti do njenega “preddverja”, se mu odpre pogled na trikotnik hiš, postavljenih v strmi breg, ena nad drugo. Nad vsemi bdi topolovška cerkev. V ozadju pobočje Kolovrata, kjer teče meja s Slovenijo.
Po nekaterih navedbah naj bi vas Topolovo nastala med 8. in 11. stoletjem, v obdobju slovanske kolonizacije. Kot navajajo viri, je bila vas prvič omenjena leta 1275, prvi uradni zapis pa naj bi bil iz leta 1321. Topolovčani so se v preteklosti preživljali predvsem s kmetijstvom, precej razširjeno pa je bilo tudi krošnjarstvo. Zanimivo tradicijo, ki je skupna celotnemu alpskemu prostoru, so tukajšnji kulturni delavci in zgodovinarji iztrgali pozabi z izdajo knjige Guziranje, Z Beneškega na Ogrsko s tiskovinami Remondini, v kateri so predstavili beneške popotne trgovce - guziravce, ki so od leta 1750 potovali po srednji in vzhodni Evropi in od hiše do hiše prodajali različne izdelke.
Več v petkovi prilogi 7. val tiskane izdaje PN.
ALENKA TRATNIK