Krepat, ma ne molat! Pa si vi prevajajte.

Spomnimo, inšpektorat RS za medije in kulturo je Mestni občini Koper (MOK) naložil, naj odstrani table, ki so jih na mestne ulice in trge postavili leta 2018. Pod običajnim dvojezičnim napisom namreč visijo tudi pozlačene table s zgodovinskimi imeni posameznih predelov mest v italijanskem oziroma beneškem narečju, ne pa tudi s slovenskim prevodom le-teh.

Inšpektorat je naposled odločil, da table niso v skladu z Zakonom o javni rabi slovenščine in MOK pozval k njihovi odstranitvi.

Gre za zgodovinsko zapuščino območja, na katerem živijo in ga spoštujejo v Istri živeči slovenski državljani. In prav tem je zdaj država porinila prst tja, kamor sonce ne posije.

Odločitev župana Aleša Bržana, da tega ne stori, temveč, da 33 tabel preprosto obrne, je osnovana na predpostavki, da se imen iz starega beneškega narečja ne da dobesedno prevajati. Piassa duomo bi že lahko smiselno prevedli v Stolni trg. Zatakne se pa pri drugih narečnih poimenovanjih. Večino izrazov bi sicer lahko prevedli v slovenščino, a bi ob ti ob tem izgubili na svoje semantičnem izvoru oziroma, kot je dejal župan “table beležijo izključno historična imena, katerih prevod bi izkrivil namen postavitve tabel”. Ta je bil po Bržanovih besedah pričanje o bogati zgodovini in kulturni dediščini istrskega prostora.

Če bi se kot pijanec plota držali pričakovanj Inšpektorata, bi pod napisom Campo della Madonetta pisalo Polje male Marije, ali krajše - Maričkina njiva. Ohlapnost bi se potemtakem kmalu pokazala tudi pri enem najbolj obiskanih trgov v mestu - trgu Brolo. Star italijanski izraz “brolo” namreč pomeni sadovnjak. Bržan bi potemtakem s svojo garnituro kmalu lahko podražil parkirnino na trgu sadovnjaku.

Morda se to komu na prvi pogled zdi smešno, a ravno v tem je problem. Tu gre za zgodovinsko zapuščino območja, na katerem živijo in ga spoštujejo v Istri živeči slovenski državljani. In prav tem je zdaj država porinila prst tja, kamor sonce ne posije. Zato morajo državni organi Bržanovo akcijo, ki bi jo v latinščini lahko slovesno poimenovali “tabula inversae”, razumeti kot jasno in glasno odločitev - tega filma ne boste videli, če parafraziramo nekega našega politika.

Obenem pa bi veljalo razmisliti tudi o Slovencih, ki so za časa vladavine Beneške republike živeli na območju slovenske Istre in poimenovanjih posameznih predelov mesta. Po eni strani bi lahko vsi vpleteni predstavniki stroke sprejeli izziv in poizvedeli o teh izrazih. Obenem pa je na mestu vprašanje, čemu bi to počeli? Historične table konec koncev Kopru prinašajo višjo kulturno vrednost.

Saga okrog tabel torej ni črna pika samo za inšpektorat - pri tem lahko trdimo, da gre za strogo birokratsko odločitev nekaterih posameznikov, ki očitno trpijo za pomanjkanjem informacij -, temveč tudi za kulturno ministrstvo, ki je v odgovoru za naš časopis zapisalo, da je inšpektorat ugotovil neskladje z zakonom in mora občina odpraviti neustrezno navajanje besedil. Tak odgovor lahko brez težav označimo za plehkega in nenazadnje tudi dvoličnega. Če je, po vseh ad-hoc sprejetih odločitvah, ki si jih je za časa trajanja mandata privoščila ta vlada, sprememba zakona na način, da bi ta omogočil obstanek “zloglasnih” tabel, tako težka, potem se Primorski v splošnem zelo slabo piše, kljub temu, da je na čelu države “najbolj primorska vlada doslej”. Žal so se prav predstavniki te vlade ponovno izkazali za popolne nepoznavalce zgodovine in kulturne identitete slovenske Istre. O ne-odzivu predsednice republike, ki se je v preteklosti že izkazala s svojo neprevidnostjo in nepremišljenostjo v javnih izjavah na dvojezičnih območjih, pa tudi nima smisla razpravljati.

Tabel s historičnimi imeni krajev pa niso obesili samo zaradi turistov in morebitnih dnevnih obiskovalcev slovenske Istre, temveč tudi zaradi domačinov. Poteza občine, ki je pred šestimi leti postavila te table, je bila eden od korakov proti spravi, ki bi izboljšala kisle in pregovorno hladne odnose, v katerih živita slovenska in italijanska narodna skupnost na območju slovenske Istre. Inšpektorat se je, kot kaže, požvižgal tudi na to. Slovenska Istra si zasluži drugačno prihodnost, ki ni zaznamovana s sovraštvom. Konec koncev so prebivalci edine istrske mestne občine proti takemu odnosu glasovali že na zadnjih dveh lokalnih volitvah.

Sosednja Hrvaška nas tudi na tem področju “šiša”. Umag namreč krasijo zgodovinske table, ki označujejo historično ime kraja. Država, v kateri prebivalci že pregovorno od rojstva kompulzivno rišejo šahovnice, tam začuda ni zahtevala odstranitve takih tabel. Saj ne, da bi se morali na vsak način zgledovati po naših južnih sosedih, a ko pride do poudarjanja večkulturnosti Istre, ki nam je skupna, bi pa bilo vredno razmisliti o kakem plonkanju.

Prav zdaj, ko je pred vrati novo šolsko leto in bi morali mladim dajati nek vzgled, neko željo po ohranjanju istrske kulturne dediščine, dvojezičnosti na tovrstnih območjih, bi se moral oglasiti tudi šolski minister.

Pa ne samo on, na tej točki, bi morale vse istrske občine stopiti skupaj in dokazati, da svet ni majhen, temveč je Istra velika. Lepo, skoraj poetično bi bilo, če bi se “aktivirali” župani vseh istrskih občin (pa tudi drugih slovenskih srednjeveških mest) in ponovili Bržanov tabula inversae. Krepat, ma ne molat. Pa si vi prevajajte!