“Le delo, vztrajnost in vera v poslanstvo dajo rezultate”
ZRNO - združenje za razvoj nepridobitnih organizacij - bo te dni upihnilo prvo svečko. Orje ledino strokovno zasnovanega, profesionalnega zbiranja sredstev za nevladne organizacije. Čeprav tem v krizi kopni državna podpora, državljanom z manj kot odstotkom zaposlenih dodajajo vse večjo vrednost. O prostovoljcih in zbiranju smo se pogovarjali s predsednico združenja Livijo Rojc Štremfelj.
Cerkljanka, magistra menedžmenta Livija Rojc Štremfelj, je bila najprej zbirateljica - fundraiserka - sredstev za humanitarne organizacije. Vpeta med njihove vse večje potrebe in kopnečo pomoč države je s somišljeniki osnovala združenje ZRNO, ki naj bi s strokovno bolje usposobljenimi, povezanimi in na menjavo izkušenj pripravljenimi zbiratelji uspešneje polnilo sušeče se blagajne.
Dobro je podkovana s tujimi izkušnjami in je tudi zato prepričana, da bi v času socialno kopneče države razvejan nevladni sektor z dobrimi zbiratelji lahko dal državljanom še več. Ta vikend na Debelem rtiču gosti mednarodno srečanje zbirateljev.
Fundraiserji ali raje zbiratelji?
> Raje kot zbiratelji se, podobno kot v tujini, imenujete fundraiserji. Posloveniva to besedo in njeno vsebino.
“Fundraising prevajamo kot zbiranje ali pridobivanje sredstev. Uporabljamo ga tudi v pomenu razvoja, skrbi za napredek organizacije. Dejansko gre največkrat za zbiranje denarja, a tudi vseh drugih virov v sklad katerekoli nevladne organizacije za uresničevanje njenih nalog in dodanih vrednosti. Preprosto povedano reciva, da imava pred sabo kulturno organizacijo in tem v primeru otroke, mladino in željo po okrepitvi programa, ki ga redni viri ne zmorejo več. Ta organizacija z našo pomočjo lahko pripravi več delavnic, produkcij, srečanj in podobnega. Enako velja za bolnišnice, šole, univerze, društva, zasebne zavode, za celoten razvejan nevladni sektor.”
> Kljub temu se mi zdi tujka za dobro mišljeno delo moteča. Težko si je predstavljati, da se bodo vsega, tudi darovanja naveličani Slovenci identificirali s fundraisingom.
“Če bi brali tuje knjige o fundraisingu, ni pomembno v katerem jeziku, bi videli, da prav vsi uporabljajo ta termin. Ker pomeni ključno dejavnost v organizaciji, ki je prepredena z vsemi drugimi - vodenjem, financami, trženjem, strateškim načrtovanjem, odnosi z javnostmi in je prisotna povsod, kjer se organizacija pojavlja navzven. Angleški kolegi so imeli letos močno kampanjo 'Proud to be fundraiser' (ponosen, da si zbiratelj), da bi dali ljudem vedeti, kako pomemben poklic je to. Češki kolegi se z besedo igrajo in jo enkrat navajajo kot friendraising, drugič fairraising. Pri tem delu si dejansko nabiramo prijatelje in vedno poudarjamo pomen etike pri ravnanju z denarjem donatorjev.”
Skoraj 22.000 društev in približno 5,5 milijona ur
> Kdo vse bi v Sloveniji lahko pridobil z načrtnim, povezanim in kakovostno organiziranim zbiranjem sredstev?
“Poleti je ZRNO opravilo temeljito analizo in na osnovi rezultatov povabilo vse naše politične stranke k razmišljanju, kako spodbuditi ta sektor. V državi je bilo leta 2012 v nevladnem polju registriranih 21.622 društev, 2111 zasebnih zavodov in 232 ustanov. Skupaj so opravile približno 5,5 milijona ur prostovoljnega dela, zaposlovale pa so vsega 0,88 odstotka aktivnega prebivalstva. Sočasno jim upadajo tako javna podpora kot donacije. Torej strokovno podkovano zbiranje resnično potrebujejo.”
> Društva oziroma nevladni sektor od nekdaj v dobršni meri živijo od donacij. Je sodobno zbiranje kaj novega?
“Govoriva o strokovno dobro podprtem zaprošanju za prostovoljne finančne prispevke in sredstva v naravi, kar so lahko že za delo pripravljene roke. Zbiranje res ni nič novega, je že del naše kulture. Vsi se spomnimo Zidaka dobre volje Rdečega križa Slovenije ali zbiranja denarja za mamotom Europe Donne. V času Jugoslavije smo množično sofinancirali smučarje v akciji Podarim dobim. Vedno smo hodili na tombole in pri mašah darovali za ljudi v stiski. Mene je kot otroka prevzel Live Aid, ki je leta 1985 zbiral sredstva za lačne otroke. Ta koncert je bil odličen primer, kako sočasno osveščati ljudi o problemu in spreminjati usode. V današnjem napačnem času so se bolj ali manj uspešne akcije namnožile v brk državi, čez mero.”
> Kaj torej v poplavi zbirateljskih akcij vaša prinaša novega?
“Ponavljam, da je zamisel stara in zbirateljstvo je bilo zabeleženo že v stari Grčiji. V Bibliji v pismu Korinčanom beremo, kako je apostol Pavel ljudem dal navodila, naj nekaj denarja vsak teden dajo na stran za svete. Zbiranje za dober namen je od nekdaj del nas in vedno so se našli ljudje, pripravljeni pomagati sočloveku. Novo pri fundraisingu je, da so se predvsem v ZDA in Angliji pred pol stoletja z njim začeli ukvarjati profesionalno. Danes se na srečo tudi že pri nas.”
ZRNO kali počasi
> Od tod ste zbirateljstvo uvozili v Slovenijo in o njem nas osvešča ZRNO. Kako se je rodilo?
“ZRNO želi Slovence spodbuditi k spoznanju, da je to delo nujno opravljati z vso vnemo, z najnovejšimi znanji, z visoko stopnjo strokovnosti in da bomo s takimi zbiratelji pridobili vsi. Zato sem leta 2012 organizirala prvo srečanje zbirateljev sredstev in nanj povabila predvsem slovenske goste, ki so za sabo že pustili močne zgodbe o uspehu. Želela sem, da znanja, ki so v nekaterih naših organizacijah že bila, postanejo dostopna tudi drugim nepridobitnim organizacijam. Verjemite mi, da dober fundraising spreminja življenja ljudem, pa naj gre tu za omogočanje rehabilitacije ljudem s cerebralno paralizo, opremljanje lokalnega prostovoljnega društva ali pa nudenje psihosocialne ali pravne zaščite ljudem in podobno. Pa saj vsak dan spremljamo zgodbe, kako se država otepa svoje vloge na teh področjih.”
> Kako je ZRNO obrodilo v prvem letu?
“Imamo 24 članov. Pomena in vloge zbiranja pri nas res še ne razumemo. Eni mislijo, da smo zdolgočaseni uradniki, drugi, da smo nujno zlo v organizaciji, nikoli pa nismo njen prvi obraz. Dejansko skrbimo za celotno finančno plat in, kar je za mene najpomembneje, za ugled organizacije navzven. Zbiratelji smo tudi vest organizacije, saj se zavedamo, da bo samo etični pristop k zbiranju pripomogel k uspehu in zaupanju ljudi v organizacijo. Navsezadnje smo bili v nekaterih, tudi humanitarnih organizacijah že priča zlorabam.”
> Se je ZRNO že povezalo v krovno evropsko zbirateljsko združenje?
“Smo člani European Fundraising Association s sedežem na Nizozemskem. To je leta 2002 združilo nacionalne organizacije, da bi te laže predstavljale svoje interese tvorcem politik v Evropski komisiji. Mi smo člani od lani in to nam daje vstopnico v bazen neskončnih možnosti strokovnega izpopolnjevanja.”
> Ali ob vaši v Sloveniji deluje še kakšna zbirateljska organizacija?
“Ne. V EFO so vključena nacionalna združenja, in to je pri nas ZRNO.”
> Se je tovrstno, strokovno premišljeno zbiranje sredstev na nevladnem polju prijelo? Koliko profesionalcev se ukvarja z njim?
“Glede na število prijav na srečanje, ki ga danes začenjamo na Debelem rtiču, lahko rečem, da se naša prizadevanja poznajo. Zbiratelji smo bolje povezani in se zavedamo, da so načini, kako lahko postanemo še boljši. Na predavanja, ki sem jih letos organizirala po Primorski, je prihajalo vse več ljudi. Mislim, da počasi stopamo k bolje podprtemu neprofitnemu sektorju. Sicer pa nas je profesionalnih zbirateljev malo. V Sloveniji v tej vlogi največkrat ostajajo predsedniki društev, direktorji zavodov in ustanov, v bolnišnicah pa poslovni direktorji in v šolah ravnatelji. Seveda si želim, da bi se organizacije v večji meri odločale za profesionalne kadre.”
> Ker se izkušenj in znanj v Slovenijo ne da enostavno prenesti iz tujine, doma verjetno prilagajate pristope k zbiranju?
“Kolikor govorim s kolegi po Evropi, se Slovenija obnaša podobno kot druge države. Pri nas smo bili sicer navajeni, in tako je nasploh v teoriji držav blaginje, da se je podpiralo kulturo in šport, za ostalo pa je poskrbela država. Danes se razmere kruto spreminjajo. Vse bolj nam je jasno, da denar ne pade z neba in da le delo, vztrajnost in vera v poslanstvo dajo rezultate. Vse troje v velikih količinah.”
Politiki in država pa z glavo v pesku
> Nedavno ste med političnimi strankami izvedli anketo z vprašanji, kako vidijo nevladni sektor, kaj bodo ukrenile za njegovo rast in kako bodo gospodarstvo in posameznike spodbudile k darovanju.
“Prav je, da vemo, kako nevladni sektor vidi politika in kako vidi zbiratelje. Ali smo zanje navadni žicarji? Smo trn v peti, ker se borimo za svoje uporabnike? Ali mislijo, da bomo del družbenih problemov, kot so revščina in posledično lakota otrok, nasilje v družini, onesnaženost okolja, še naprej najbolj zavzeto reševale nevladne organizacije in ali bodo kaj ukrenili za spremembe? Le ena stranka je dala vedeti, da se zaveda, da je nevladni sektor na delu naštetih področij najbolj izkušen, ker je pač stalno na terenu s svojimi uporabniki. Ta je tudi obljubila, da si bo prizadevala za reformiranje tega sektorja v sodelovanju z nami.”
> Pa so se vsaj vse parlamentarne stranke odzvale na vašo anketo?
“Ne. Odzvalo se jih je sedem in le ena od sedanjih vladnih strank.”
> Kako se pri nas financira nevladni sektor?
“Raziskava univerze John Hopkins je lani pokazala, da v 16 razvitih državah sveta nevladni sektor 43 odstotkov denarja pridobi s plačili za svoje storitve, a sočasno 32 odstotkov iz javnih virov in 23 odstotkov iz donacij posameznikov in podjetij. Pri nas podobno pridobi večino s storitvami. Delež donacij je v desetih letih upadel z 29 na 18 odstotkov, delež javnih virov pa s 36 na 28 odstotkov.”
> Kaj torej predlagate politikom oziroma državi?
“Država, če je že v tako globoki finančni krizi, bo morala ustvariti vsaj doniranju bolj naklonjeno okolje. Z davčnimi olajšavami, ki so bile v preteklosti za doniranje že višje, in s spremembo zakonodaje, ki bi zasebnim zavodom omogočile status delovanja v javnem interesu. Za primer je denimo vzpodbuden ukrep vlade iz časa Andreja Bajuka, ki je leta 2007 omogočila doniranje dela dohodnine. Žal je možni del dohodnine nevladnim organizacijam lani namenilo le 39,4 odstotka zavezancev.”
Vse več prostovoljcev, a tudi vse večje težave društev
> Zdi se, da so bolje organizirani zavodi v prednosti pred izključno prostovoljskimi društvi?
“To analiza potrjuje. Društvom so denimo prihodki v petih letih zrasli za petino, zasebnim zavodom pa za 60 odstotkov. Trend kaže, da bodo zavodi zaradi prožnosti, višje stopnje profesionalizacije in večje pripravljenosti za vlaganje zasebnega kapitala prevzeli ključno vlogo pri oblikovanju nevladnega sektorja.
> Je v ZRNO dovolj prostora za vse? So srečanja, kakršno je današnje, odprta tudi našim najmanjšim društvom?
“Seveda. Zrno je namenjeno vsem, saj je celoten neprofitni sektor za nas dragocen in zlasti tudi najmanjša društva. Prav ta potrebujejo najbolj premišljeno zbiranje denarja.
> Današnje izobraževanje so sicer mnogi zamudili. Kaj lahko pričakujejo na podobnih v prihodnje, če se vam bodo pridružili?
“Tokratna tema so nova (spo)znanja pri tehnikah zbiranja sredstev. Svoje izkušnje bo s slovenskimi zbiratelji delil Luciano Zanin, predsednik italijanskega združenja zbirateljev in sam že četrt stoletja uspešen zbiratelj. Govora bo o pomenu poklica, o učinkovitem pridobivanju sponzorstev, o zbiranju sredstev v invalidski organizaciji, o pomenu odnosov z javnostmi. Teoretični del bomo pospremili s praktičnim - primerjali bomo pristope, zamisli in delili izkušnje iz določenih tehnik. Praktični del se mi zdi še največ vreden, a na vseh srečanjih tega usklajujemo s pridobivanjem teoretičnih znanj. Oboje vsem, ki se nam bodo pridružili, zlahka odpre nova obzorja.”
SAŠA DRAGOŠ
