Tako so se februarja na Postojnskem  spopadli z žledom.
Tako so se februarja na Postojnskem spopadli z žledom. Foto: Danijel Cek

Leto poplav in žleda

7. Val

Poplave, žled, poplave in spet poplave. Nič ni v preteklem letu bolj zaznamovalo krajev med Planinskim poljem in Nanosom ter Dletom, kjer izvira reka Reka, in Škocjanskimi jamami, kjer ponikne.

19. januarja je Vel'ka uoda postala tako velika, da je zalila ne le polja ob strugi, temveč tudi kleti in pritličja številnih hiš v Ilirski Bistrici in vaseh niže ob strugi.

Slaba dva tedna zatem je kraje od Knežaka do Senožeč in severneje proti notranjosti države uklenil in omrtvil žled. Dež je sproti zmrzoval v ledeni oklep, ceste so bile neprehodne, drevje se je ob vsakem premiku vej lomilo, pod težo več centimetrov debelih ledenih oklepov žic so po tleh kot vžigalice padali stebri električnih daljnovodov. Hiše so obstale v temi, brez tople vode in toplih kosil, brez telefonov in interneta, na kmetijah so utihnili molzni stroji, v trgovinah elektronske blagajne in hladilniki. Z izjemnimi napori pripadnikov Civilne zaščite, gasilcev, vojakov, delavcev elektro podjetij in prostovoljcev so v nekaj dneh v številnih vaseh in mestih dobili elektriko s pomočjo generatorjev, prevozne ceste ... in izjemen občutek, da v nesreči niso ostali sami.

Ko se je žled stalil, je sledila nova groza: polomljeno in izruvano drevje v gozdovih, zdesetkano električno omrežje. In poplave na Planinskem polju. Gasilci in vojaki so polnili vreče s peskom in jih zlagali v nasipe, selili krave na suho, umikali pohištvo, prečrpavali vodo. V gozdovih pa so medtem že zapele žage in zabrneli sekalni stroji. Do konca leta so lastniki na območju postojnske območne enote Zavoda za gozdove posekali 700.000 kubičnih metrov drevja, kar je dvakratni letni posek. “In pri tem so se držali naših navodil, da zaradi nevarnosti podlubnikov najprej posekajo iglavce,” jih hvali vodja postojnskih gozdarjev Anton Smrekar. Zato je med posekanim drevjem več kot pol milijona kubičnih metrov iglavcev. Za posekati jih je še slaba polovica in nekaj jih bo za vedno ostalo v gozdu.

MUZ