Logično je, da se okupirano ljudstvo upre

“Hotelsko sobo, kjer sem ravno zajtrkoval, je narahlo zatreslo. Okna so zavibrirala. Odložil sem kos kruha, na katerega sem si mazal jagodno marmelado. Ko sem pogledal skozi okno, sem opazil, da se kakšna dva kilometra proti vzhodu dviga ogromen sivo bel oblak dima. Zgrabil sem torbo z opremo, se spustil na ulico in poiskal taksi, ki me je peljal proti lokaciji, do koder je prihajal dim.”

Novogoričan, “skrajno čudaška mešanica doktorja filozofije in mnogobojca”, kot ga predstavi novinar in poročevalec s kriznih območij Boštjan Videmšek. Badalič se je v Afganistan in Pakistan odpravil iskat resnico. A to ni bilo prvič. Avtor ima za seboj že dve knjigi, dve raziskovalni potovanji: v knjigi Za 100 evrov na mesec (2010) se je neizprosno lotil analize delovanja globalnega proizvodnega sistema v državah srednje Amerike, v Rdeči mašineriji; utrip Chávezove revolucije (2011) pa političnih, ekonomskih in socialnih odnosov v Venezueli zadnjih dveh desetletij.

Afganistan in Pakistan je obiskoval med letoma 2008 in 2012 in od blizu opazoval tako imenovano misijo “trajne svobode”, ta “nepravični ameriško-koalicijski vojaški poseg, ki ga je tedanji predsednik George W. Bush odobril poldrugi mesec po terorističnem napadu na Združene države in Afganistanu dokončno onemogočil korak iz životarjenja v življenje,” ob bok knjigi še napiše Videmšek. V njej avtor naredi tisto, kar je primarna naloga novinarjev, to je dati glas tistim, ki so jim ga vzeli ali ga nikoli niso imeli. Njegovo pisanje, sklene Videmšek, je unikatno in sodi v sam vrh svetovnega novinarstva na zgodovinsko-literarni pogon. Upati je, da bo knjigo, ki je v bistvu dokument, prebralo čim več ljudi, ki imajo moč. Vasja Badalič jo že prevaja v angleščino.

> V Afganistan in Pakistan ste se odpravili poiskat resnico. Nihče vas ni poslal, odšli ste sami, v svojem imenu. Naivno in herojsko hkrati. Zakaj?