Maroof Adeniyi Akintoye o afriških polhih, človeštvu, korupciji in še marsičem
Rodil se je v Nigeriji. Študira v Južnoafriški republiki. V Koper so ga zvabili glodavci. Maroof Adeniyi Akintoye, gostujoči študent na Inštitutu za biodiverzitetne študije UP ZRS, se ukvarja z vprašanjem, ali se genetika afriških polhov spreminja ob adaptaciji na okolje. A glodavci še zdaleč niso vse, kar zanima zgovornega Maroofa - v Nigeriji se aktivno bori proti korupciji, vsestransko pa se angažira tudi na univerzah, kjer poučuje kot asistent. V vsem, kar počne, pa mu ob strani stoji tudi koran.
> Začniva pri afriških polhih, ki so vas iz Južnoafriške republike pripeljali v Koper. Zakaj ravno polhi?
“Najprej sem se ukvarjal s podganami - o njih sem v Nigeriji napisal magisterij. Zatem sem odšel v Južnoafriško republiko, da bi naredil doktorat, kjer pa so me kmalu navdušili zadnji izsledki o afriških polhih. Klasifikacija afriških polhov je namreč zelo kompleksna in kontroverzna. Poleg tega se tehnologija iz dneva v dan razvija, kar prinaša nove možnosti za opazovanje. Moja lastna izkušnja, do katere sem prišel pri raziskavi v mestu Pretorija v Južnoafriški republiki, kjer imajo največjo kolekcijo teh polhov, je naslednja: opazil sem, da se polhi nekoliko razlikujejo, na primer glede barve kožuha ali velikosti, a so jih znanstveniki na podlagi morfometričnih analiz umestili v isto vrsto. Zdaj, ko zaradi razvoja tehnologije lahko bolje opazujemo molekule, imamo tudi možnost, da bolj natančno razvrstimo živali. Raziskovanje afriških polhov, s čimer se trenutno ukvarjam, je nadaljevanje dela profesorja Borisa Kryštufka (Boris Kryštufek je predstojnik Inštituta za biodiverzitetne študije UP ZRS, op. a.), ki je v Južnoafriški republiki med terensko raziskavo prvi izpostavil, da tamkajšnji polhi niso ustrezno klasificirani. Naletel je namreč na značilne razlike, ki so ločevale polhe na različnih lokacijah v isti provinci. Na tej podlagi sam želim iti v globino, analizirati molekule in ostalo.”
> Zakaj se ukvarjate ravno z afriškimi polhi? Vam gre le za boljšo klasifikacijo?
“Kot znanstveniku mi je glavni izziv to, da lahko prispevam k bolj natančnim informacijam. Raziskovanje se namreč nikoli ne konča, vedno se nadaljuje. V svoji raziskavi se ukvarjam tudi z gozdno fragmentacijo - do nje pride, enostavno rečeno, ko se enotni gozd zaradi zunanje bariere loči na več delov, s tem pa se ločijo tudi populacije živali, ki se nato skušajo prilagoditi novemu okolju. Raziskujem, kakšne posledice ima gozdna fragmentacija za genetsko sestavo afriškega polha, do katerih sicer prihaja postopoma. Evolucije se namreč ne da meriti.”
> Kakšne so vaše izkušnje, ki ste jih dobili, ko ste živeli v različnih državah. Rojeni ste bili v Nigeriji, z doktoratom ste začeli v Južnoafriški republiki, zdaj ste prišli v Slovenijo. Opazite kakšne razlike?
“Ljudje so povsod enaki. V vseh skupnostih lahko najdete nekaj različnih tipov vedenja. V vsaki skupnosti so dobri in slabi ljudje.”
> Kateri so dobri in kateri so slabi?Kako jih prepoznate?
“Dobri so tisti ljudje, ki so lojalni državljani, ki spoštujejo zakone, ki ne gledajo zviška na druge, so odkritosrčni in odprti. Slabi so tisti, ki kršijo zakone, ki gledajo zviška na druge in si vzamejo, kar jim ne pripada. V vsaki skupnosti so različni tipi ljudi, tako v Nigeriji, v Sloveniji kot v Južnoafriški republiki.”
> Kakšne pa so razlike med temi tremi državami?
“Nigerija je zelo raznolika država; načini, kako ljudje živijo, kakšna je njihova kultura, kako se oblačijo, kaj jedo, s čim se ukvarjajo, kako izvajajo obrede, so zelo raznoliki. Tako je tudi v Južnoafriški republiki, kjer imajo enajst uradnih jezikov. V Južnoafriški republiki v vsaki provinci govorijo drugačen jezik, imajo drugačno kulturo, oblačila, hrano.”
> Kaj pa Slovenija - vas je tu kaj presenetilo?
“Zares me je presenetilo predvsem to, kako je čista. Zanimivo je tudi to, kako so zgrajene hiše, ki ne zasedejo preveč prostora. V tem vidim preprostost. Rad imam tukajšnjo arhitekturo. V Nigeriji ne vidiš več hiše, stare 100 let, ohranjene na tak način, kot je pri vas. Pri nas bi jo že porušili.”
> Zasledila sem, da se v Nigerijiukvarjate s političnim aktivizmom in človekovimi pravicami. Povejte kaj o tem.
“Res je. V Nigeriji sem aktivist za človekove pravice, poleg tega delujem v protikorupcijski organizaciji. Zakaj? Ker ne maram ljudi, ki drugim odvzemajo njihove pravice, in ljudi, ki na druge gledajo zviška. Ne maram diskriminacije na temeljih religije, rase ... Če pogledate osnovo človeškega obstoja, smo vsi enakopravni. Nihče ni več kot drugi. Sem oseba, ki ljubi ljudi, ki je rada z ljudmi, ki rada raziskuje druge kulture in ki ceni ljudi.”
> Kako ste se začeli ukvarjati s protikorupcijsko dejavnostjo in kaj pravzaprav počnete?
“Želim si sistem, ki deluje; ne maram, da tisto, kar pripada skupnosti, nekdo vzame v svojo osebno korist. V organizaciji se ukvarjamo s tistimi, ki jemljejo podkupnine in ki kradejo tisto, kar pripada skupnosti.”
> Kako pridete do informacij, da vas napotijo k osebam, ki sprejemajo podkupnino?
“Informacije vedno obstajajo. Delujemo kot skupina, pridobivamo informacije. Naredimo raziskavo, izsledke pa nato posredujemo sodišču. Sam delujem v zahodnem delu Nigerije.”
> Ste tudi asistent na univerzi. Kako to delo povezujete z angažiranjem v protikorupcijski organizaciji?
“Delo v organizaciji je moja strast. To je prostovoljna služba, za katero ne prejemamo nobenega plačila, za delovanje organizacije celo sami nekaj prispevamo.”
> Kako bi povzeli svojo vizijo življenja, svoje vrednote?
“Moj cilj v življenju je služiti človeštvu; spoštovati različne rase, religije, prepričanja, da bi bil svet lahko bolj miroljuben. Moja filozofija življenja je: 'Naredi najbolje, kot lahko, za drugega človeka.' Potrudi se narediti najboljše, kar lahko, in delaj to, kar želiš, da tudi drugi storijo tebi.
Kjerkoli sem, se počutim doma. Rad se prilagodim ljudem, jih povabim, spoznavam njihove navade. Prilagodim se vsakemu okolju.”
> Kaj vas osrečuje?
“Srečen sem, ko vidim druge ljudi srečne. Ko srečam ljudi, ki so izgubili upanje, jim skušam pomagati v mejah svojih zmožnosti. Življenje je polno naporov, a pomaga že prijazna beseda. Če nekdo potrebuje denar, ni potrebno, da mu ga dam, lahko pa mu rečem: 'Poglej, tega ni možno dobiti v enem dnevu, lahko pa ga dobiš s potrpežljivostjo.' Sicer pa sem oseba, ki z lahkoto daje, to mi je v zadovoljstvo. Vesel sem, ko ljudje mirno sobivajo in ko vidim, da lahko k temu prispevam. To je strast mojega življenja. Vesel sem tudi na univerzi, ko srečam študente, s katerimi sem delil znanje in jim pomagal, in me zdaj z veseljem pozdravijo. To je radost v življenju.”
> Kako kot Afričan in musliman, ali če želite, le kot Maroof gledate na to, kar se trenutno dogaja v Egiptu, Tuniziji, Libiji ...?
“Na to dogajanje imam več pogledov. Najprej naj povem, da so nekateri afriški voditelji zelo zelo pohlepni. V zvezi z dolgotrajnim vladanjem pa moram reči, da nisem oseba, ki bi verjela, da bi moral nekdo vladati vse življenje. A v kontekstu islamske zakonodaje, ki je drugačna od demokratičnega načina izbiranja voditeljev, voditelji lahko vladajo tudi do smrti. Gre za neko vrsto monarhije, tako je zapisano v svetih spisih. A trenutno dogajanje ima dve plati; tudi tako imenovane svetovne sile imajo svojo politiko, ki ni jasno vidna. Te države imajo dvojna merila. Tudi tega ne maram, čeprav nisem naklonjen ljudem, ki so tako dolgo na oblasti. Ljudje vsake skupnosti posebej bi morali povedati, kaj želijo.”
> Po 11. septembru 2001 se je na Zahodu zaostrila propaganda proti islamu. Kaj vi kot musliman pravite o teh razmerah in kaj je za vas bistvo islama?
“Islam v svoji preprosti obliki pomeni popolno podreditev volji Alaha, volji boga. Sveti spisi govorijo o miru in o harmoniji. Islam je proti terorizmu. Ljudi ni dovoljeno ubijati. Mnogo ljudi islama ne razume dobro, saj ne poznajo konteksta, v katerem je nastal koran. A tisti, ki se potrpežljivo poglobi v njegove nauke, vidi, da gre za enakost pred zakonom, za enakost med ljudmi, islam ne podpira diskriminacije in korupcije, njegovi nauki so v prid človekovim pravicam. Bistvo islama v njegovi preprostosti je živeti v miru po zakonih Najvišjega; med ljudmi, v svoji skupnosti, znotraj družine. Spoštovati druge, vedeti, da so vsa tvoja dejanja vidna in da bo prišel dan sodbe, ko ne bo več možnosti za popravljanje napak.”
> Je tudi vaše ukvarjanje z afriškim polhom kako povezano z islamsko etiko?
“Je. Islamski nauki govorijo, da moramo vedno znova iskati znanje, do smrti. Za pridobivanje znanja ni nobenih časovnih omejitev, učimo se dan za dnem. Dobro se je prepričati tudi, da svoje znanje uporabljamo na najboljši možen način.”
REKA ŠAV
