Mediteran v mapi
Vojna je bila, ko sva se spoznala. Robert, tih in stanoviten, jaz razgrajač. V hipu sva se razumela: DA vsemu in vsakomur, DA državi in demokraciji in naciji, samo fašizmu - NE.
Nikoli mu nisem vrnil knjige C'eravamo tanto odiati (Kako zelo smo se sovražili), korespondenco dveh starcev, italijanskega partizana in fašista.
Povezoval naju je istovetni pogled na življenje med Alpami in Jadranom, verjela sva v isto formulo: resnica, človečnost, “convivenza”, večkulturnost ... Pred skoraj četrt stoletja me je povabil k pisanju za Primorske novice, zaradi njega pišem še danes. Imela sva drzne, utopične načrte: dnevna izmenjava rubrik na relaciji Primorske novice - Glas Istre - Primorski dnevnik, tedenska priloga s prispevki novinarjev s celega Mediterana, kulturna revija, za katero bi pisali pisatelji in novinarji od Levanta do Ponenta, vsak v svojem jeziku, s povzetki v tukajšnjih treh jeziki ... Mislim, da na dnu predala njegove s časopisi in knjigami zabasane pisalne mize v zeleni mapi še leži koncept te revije.
Smrt ni kot življenje, v katerem vladajo raznorazni, smrt resnično jemlje najboljše med nami. Strašno. Robert Škrlj nam v dediščino zapušča kritično razkošje resnicoljubnosti. Najpomembnejšo prvino novinarskega ceha.
MILAN RAKOVAC