(INTERVJU) dr. Miran Lavrič: “Mladi fantje so vse bolj religiozni. Nevarnost radikalizacije je realna”

Več kot tri četrtine mladih od 18. do 29. leta se izreka za pripadnike katere od veroizpovedi. Pri tem v bistvu prehitevajo vse druge starostne skupine.

“Drži. Gre sicer za podatek iz zadnjega merjenja slovenskega javnega mnenja (SJM), kjer je podvzorec mladih sorazmerno majhen, zato je ocena deleža nekoliko manj natančna, recimo plus ali minus pet odstotnih točk. Vendar to ne ogroža moje temeljne ugotovitve, da se je pri mladih v Sloveniji po letu 2018 zgodil religiozni obrat, ki je najizrazitejši prav pri verski pripadnosti. V ta namen sem naredil rigorozno študijo, v kateri sem trianguliral različne serije podatkov. Slovensko javno mnenje je samo ena od njih, drugo serijo predstavlja Evropska družboslovna raziskava, tretjo pa naše nacionalne raziskave, ki jih delamo na reprezentativnih vzorcih mladih. Vse tri serije kažejo v isto smer: najizraziteje narašča verska pripadnost, navzgor pa se premikajo tudi nekatere druge dimenzije religioznosti. Še posebej izrazit je ta obrat pri fantih.”

Druga študija, ki ste jo opravili in je naletela na širok odziv strokovne javnosti predvsem iz ZDA in Anglije, prav tako obravnava religijo, ampak je globalna.

“Res je. To je globalna študija, ki se na vzorcu 81 držav sprašuje, kateri dejavniki v okviru modernizacijskih procesov so bili najtesneje povezani z upadanjem religioznosti po svetu. S kolegom Rutarjem sva naredila res obsežne, rigorozne statistične analize in izkaže se, da je razširjenost interneta močnejši napovednik, kot na primer izobraženost prebivalstva ali materialna blaginja. V tem je prebojnost te študije, saj doslej to še ni bilo rigorozno testirano v tako širokem globalnem okviru. V sociološkem in politološkem prostoru je bilo veliko špekulacij na to temo, midva pa sva pokazala, da je v obdobju, ki sva ga testirala; od leta 1990 do 2022 globalno gledano, širjenje interneta konsistentno sovpadalo z zmanjševanjem religioznosti.”