Mramor: Slovenska podjetja naj iščejo tržne niše

LJUBLJANA> Na okrogli mizi, katere tema je bilo vprašanje strategije za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu, je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav izpostavil vse ukrepe, ki jih je vlada že sprejela za spodbujanje investicij. Tako je pripravila že tretji paket ukrepov, med katerimi je mehčanje toge delovnopravne zakonodaje. To tudi tuji vlagatelji pogosto izpostavljajo kot najbolj problematičen del slovenskega poslovnega okolja.

“Upam, da je prišel čas, ko so tudi sindikati spoznali, da je ta sprememba ključna, da bomo lahko v prihodnje konkurirali z ostalimi gospodarstvi,” poudarja Žerjav. “To bo tudi pomemben signal navzven, da se poslovno okolje v Sloveniji ureja. To je točka, ki nas trenutno dela najbolj nekonkurenčne,” je ocenil.

Potrebno je dobro gospodarsko okolje

Prav tako se vlada v novem paketu ukrepov loteva problema slabih naložb slovenskih bank, ki ga bo reševala z ustanovitvijo slabe banke. Dekan Dušan Mramor je sicer izrazil strokovne pomisleke glede takšnega reševanja te težave, je pa poudaril, da podjetja s kapitalom ne bodo imela težav, v kolikor bo gospodarsko okolje pravo. “Prva skrb bi tako morala biti bančni in finančni sistem, čeprav se ne strinjamo, kako to izvesti,” je izpostavil.

Kar se tiče strategije internacionalizacije Slovenije, pa je Mramor poudaril, da se tako majhna država ne bi smela strogo omejevati v industrijski politiki, pač pa bi morala ostati prilagodljiva in iskati tržne niše. “Pri internacionalizaciji moramo pogledati predvsem, kje so naše močne točke v primerjavi z drugimi državami v regiji,” je menil. Vladi je svetoval, naj izvede primerjavo z drugimi trgi jugovzhodne Evrope in nas nato korak za korakom naredil bolj konkurenčne. Podjetjem naj nato pusti proste roke.

Tako Žerjav kot Mramor sta sicer kot enega od ključnih projektov prihodnjih let izpostavila posodobitev in izgradnjo železniške infrastrukture v povezavi z Luko Koper. Priložnosti, ki se Sloveniji odpirajo z Luko Koper, pa je izpostavil tudi izvršni podpredsednik kitajske akademije za mednarodno trgovino in ekonomsko sodelovanje Ren Hongbin.

Kitajce bi zanimalo prostotrgovinsko območje

Poudaril je, da kitajska vlada trenutno dela v smeri spodbujanja domače potrošnje, kar je tudi priložnost za slovenska podjetja. Ta je povabil, naj raziščejo možnosti, ki se jim odpirajo na kitajskem trgu, predvsem v sektorjih, v katere Peking usmerja svoje investicije. Teh je sedem, in sicer so med njimi učinkovita raba energije, nova generacija informacijske tehnologije, novi materiali, novi viri energije, biologija in električni avtomobili.

Po Renovih besedah so slovenska podjetja na Kitajskem ustanovila približno 30 projektov v skupni vrednosti 18 milijonov dolarjev. To ni veliko, a vseeno dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje, je menil. Sicer je slovenskih podjetjem svetoval, naj se ne osredotočajo na obalno območje jugovzhodne Kitajske, kjer je konkurenca velika, pač pa naj priložnosti iščejo bolj v notranjosti in proti severu države.

Obseg kitajskih investicij v Sloveniji medtem dosega skromen milijon ameriških dolarjev. Sloveniji je zato svetoval, naj izkoristi svoj geografski položaj, še posebej Luko Koper. Kitajska podjetja bi naša država lahko pritegnila z ustanovitvijo prostotrgovinskega območja, ki bi služilo kot odskočna deska za države južne Evrope, je menil.

So slovenski menedžerji premalo pogumni?

Izvršni direktor Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je med drugim odgovarjal na vprašanje, zakaj slovenska podjetja več ne vlagajo v tujino. Ocenil je, da je krivda pogosto na menedžmentu, ki mu zmanjka poguma. “Prepoznati je treba okolje, v katerem se nahajate, in najti rešitev, kako se prilagoditi situaciji. Menedžment je najbolj pomembna stvar,” je poudaril Rakovec.

Mramor se je sicer slovenskim menedžerjem postavil v bran z besedami, da je bila Slovenija smatrana kot največji uspeh prav zaradi odličnih menedžerjev. “Menedžerji niso slabi, le politična orientacija je uničiti imidž dobrih menedžerjev,” je menil.

Žerjav pa je prepričan, da so, tako kot vsepovsod, tudi v Sloveniji odlični, vrhunski menedžerji. “In tako so tudi pri nas grozno slabi menedžerji,” je izpostavil. Dodal je še, da slovenske vlade včasih predvsem pri izbiri menedžerjev v državnih podjetjih niso imele sreče, ne bi pa si upal reči, da je bilo kakšno kadrovanje nesposobnega človeka na vrh državnega podjetja izvedeno namenoma. “Mislim, da so naši menedžerji dobro izobraženi, sposobni, jim pa kdaj manjka poguma,” je še dejal Žerjav.

STA