Mulatu Astatke bo drevi nastopil v Kinu Šiška

Nekateri izkušeni glasbeniki se v zrelem obdobju ustalijo, veteran pa je še vedno odprt za nova doživetja. Leta 2008 je tako nastopil na razvpitem Glastonburyju, leto kasneje pa sta z mladim jazzovskim vokalistom Josejem Jamesom sodelovala pri projektu londonskega elektronskega dua Basement Jaxx.

> Vaša glasba je neprecenljiva in brezčasna. Zasedba Gotan Project, Jamie Cullum, Nicolas Jaar in drugi sloviti glasbeniki priznavajo, da so iskali navdih za lastne kreacije v vaši glasbi. Vaše melodije so prežete z zgodbami in doživetji, ki jih ob poslušanju vedno znova in znova odkrivamo. Od kod jemljete motive, navdih?

“Vselej me navdihuje predvsem kraj, kjer živim, in seveda vse, kar doživljam.”

> Nekateri glasbeniki si prizadevajo posnemati uspešne kolege in preverjene sisteme, vi pa se trudite biti drugačni. Ali imate kakšne glasbene idole, ki jih spoštujete in se po njih zgledujete?

“Resnično cenim prvinska bušmanska plemena, ljudi, ki so ustvarili različne prečudovite glasbene inštrumente, ki me navdihujejo. Iznašli so številne glasbene sekvence in melodije. Ethio-jazz navadno temelji prav na teh modalnostih in resnično spoštujem plemena, ki so za nas ustvarila tako prekrasno glasbo.”

> Na neki način rušite stereotip afriške glasbe, saj jo kombinirate in združujete z jazzom. Ali je to za vas idealen način raziskovanja glasbenih oblik?

“Mineva dvainštirideset let, odkar sem ustvaril glasbo, ki jo imenujemo ethio-jazz. Večina etiopske glasbe temelji na pettonski lestvici, ethio-jazz pa je pravzaprav fuzija 12-tonske in pettonske glasbe. Običajno se ne bi ukvarjal z melodičnimi deli teh lestvic, na katerih temelji etiopska glasba. Jaz pa sem dejansko pričel kombinirati pettonske lestvice s prečudovitimi harmoničnimi strukturami in 'voicingi', basovskimi linijami in ritmi. Vendar moraš biti zelo previden, ko kombiniraš ali združuješ dve kulturi. Zanima me zlasti način, kako to počnem, način združevanja obojega. To je pravzaprav tisto, kar tvori ethio-jazz.”

> V šestdesetih in sedemdesetih letih ste bili zelo aktivni v ZDA. Leta 1998 je založba Buda Musique pričela izdajati serijo Ethiopiques, ki vas je vrnila na mednarodne odre. Ključni trenutek ponovnega preboja na Zahod pa je nedvomno film Strti cvetovi. Leta 2004 sta se z režiserjem srečala v zaodrju po vašem koncertu v New Yorku. Kako se spominjate tega srečanja?

“Res je, po koncertu v Winter Gardenu v New Yorku sem spoznal Jima Jarmuscha. Njegova tajnica me je že prej poklicala in obvestila, da si želi ogledati moj koncert. Koncert je uspel in Jim me je s svojo celotno ekipo obiskal v zaodrju. Povedal mi je, da želi v svojem novem filmu uporabiti mojo glasbo. Spominjam se njegovih besed: 'Skoraj šest let sem iskal pravo glasbo za svoj film, in vaša bi bila naravnost idealna.' Privolil sem. Jim Jarmusch je velik človek in izjemno nadarjen režiser, ki ga zelo cenim. V preteklosti sem imel veliko glasbenih oboževalcev, vendar so mi ravno njegove mojstrovine pomagale med moje občinstvo privabiti tudi filmske navdušence. To je čudovito, saj se je moja glasba tako razširila v mednarodno okolje.”

> Jarmusch zelo preudarno izbira glasbo za svoje filme - med drugim je sodeloval z glasbeniki, kot so Tom Waits, Neil Young, John Lurie. Kako doživljate svojo glasbo v filmu Strti cvetovi? Je realizacija zadostila vašim pričakovanjem?

“Seveda! Ljudem sta glasba in film resnično všeč. Predtem sem imel namreč velike težave pri iskanju pravega pristopa, kako svojo glasbo deliti s svetom. Omenjeni film pa je mojo glasbo ponesel v svet, in ljudem je zelo všeč.”

> Sicer pa to ni vaš filmski prvenec, kajne? Leta 1999 je režiser Haile Gerima uporabil vašo glasbo v vojni drami Adwa.

“Res je. Vrnil se je v Etiopijo in me prosil, ali bi lahko ustvaril glasbo za njegov film, in tako se je pričelo sodelovanje.”

> Ali trenutno pripravljate kakšno filmsko glasbeno kuliso?

“Ravnokar sem dokončal glasbo za etiopski film Lalumbe. Film pripoveduje zgodbo o plemenu iz južne Etiopije in glasba je zelo lepa, užival sem v delu. Film je že na sporedu in lahko si ga ogledate v številnih kinematografih, tudi zunaj Etiopije.”

> Svet je navdušen nad vašimi glasbenimi dosežki. Ali vam ugaja, da ste postali legenda?

“Ok, rekel bom ja.” (smeh)

> Kako na vaše uspehe gledajo v rodni Etiopiji, saj se pogosto dogaja, da glasbeniki doma niso tako cenjeni kot v tujini?

“Sedaj kar dobro. Veste, to je le moja dežela in ljudi imam tako rad. Zelo so prijazni z mano, všeč jim je moja glasba in v vsem me stoodstotno podpirajo. Všeč jim je.”

> V zadnjem obdobju je svet spoznal nekaj nadarjenih etiopskih glasbenikov, na primer multiinštrumentalista Giruma Mezmurja, Alemayehuja Esheteja in Gigi.

“Naj navedem še mladega Ista Guruma. To je zelo ekscentričen in nadarjen ethio-jazz glasbenik, ki je v Adis Abebi zaigral skupaj z japonskimi glasbeniki. Ima povsem svojstven pristop k ethio-jazzu, ustvarja tudi nove kompozicije in mi je zelo všeč.”

> Kaj menite o razvoju in potencialu etiopske glasbene scene?

“Trenutno so razmere še precej 'v povojih', vendar domača glasba počasi prihaja na plano in napreduje, kar je krasno.”

> Vašo glasbeno kariero soustvarja tudi raziskovalno delo. Leta 2007 in 2008 ste gostovali na Harvardu. Takrat ste pričeli sestavljati elektronsko opero The Yared Opera.

“Ja, omenjena operna kompozicija je še zmeraj delo v nastajanju. Poleg tega pa že razmišljam o novi kompoziciji.”

> Ali vam je opero uspelo uprizoriti v znameniti cerkvi sv. Jurija v Lalibeli?

“Ne še, trenutno še delam na tem, da bi jo uprizoril prav tam. To je zelo posebno prizorišče v zahodni Etiopiji, saj je cerkev izklesana iz žive skale, in močno si želim, da bi opero postavil prav tja.”

> V obdobju raziskovanja na Harvardu ste pričeli sodelovati tudi s skupino The Heliocentrics, s katero ste ustvarili album Inspiration Information. Album ste posneli v pičlih desetih dneh, vendar je kljub temu začutiti popolno kemijo med vami.

“Ja, ta album je čudovit izdelek. Všeč so mi glasbeniki, ki so zelo prijazni in, kar je pomembno, zelo jim je všeč ethio-jazz. Z veseljem so sodelovali z mano in jaz sem rad delal z njimi. Projekt je bil zelo uspešen, saj smo leta 2009 prejeli nagrado Best Album of the Year na Trophées Des Arts Afro-Caribéens v Parizu in tudi nagrado Best Album of the Year na Worldwide Awards 2010.”

> Pozneje je sledila vaša umetniška rezidenca na M.I.T.-u v Bostonu, kjer ste nadaljevali raziskovanje ethio-jazza in preučevanje novih smernic. Kakšno je bilo vaše tamkajšnje eksperimentalno delo?

“Tam sem začel čudovito pot razvoja etiopskega glasbenega inštrumenta krar. Krar bi lahko v prihodnosti privzel vlogo kitare, in trenutno nadgrajujem ta prekrasni inštrument.”

> Novi album Mulatu Steps Ahead je vaš prvi album po več kot dvajsetih letih.

“Ja, imam novo skupino odličnih talentiranih glasbenikov in albumu gre v Evropi zelo dobro.”

> Koliko časa je nastajal?

“Mislim, da je vse skupaj trajalo približno dva meseca, nekaj takega. Ni mi vzel veliko časa. Trenutno pa že pripravljam nov projekt.”

> Kakšno zgodbo razkrivate z Mulatu Steps Ahead? Ali gre morda za izpoved?

“Kompozicije niso enake tistim iz preteklosti. Moj pristop k ethio-jazzu je bil pred štiridesetimi leti nekoliko drugačen. Na albumu je nekaj skladb, kot na primer Ethio Blues, ki vključujejo etiopske elemente lestvic z melodijami, kar jih loči od mojega zgodnejšega dela in klasičnih ethio-jazz kompozicij. Zato sem album poimenoval Steps Ahead.”

> Zelo zanimiva je bonus skladba Derashe. Kateri zvoki so vas navdihnili pri njenem snovanju?

“To so zvoki, ki vključujejo glasbeno tradicijo plemen južne Etiopije. To so ljudje, ki jih, kakor sem vam povedal, zelo spoštujem. Izumili so zmanjšane lestvice, po katerih sta segala Debussy in veliki Charlie Parker, ki jih je uporabljal pri svojem razvijanju jazza. Poskušam torej ugotoviti, ali so te lestvice ustvarili posamezniki ali plemena pred njimi. Mislim, da gre za velik prispevek h glasbeni zgodovini.”

> Ne smemo pozabiti, da ste poleg glasbenika tudi učitelj, predavatelj in promotor etiopske kulture in glasbe. Vzpostavili pa ste tudi izobraževalni center African Jazz Village v Adis Abebi...

“Še vedno ga vodim in še vedno deluje. Tam poučujemo kar precej študentov in poskušamo promovirati našo kulturo in glasbene inštrumente. Poleg tega te inštrumente skušamo tudi ohraniti, saj večino mlajših glasbenikov povleče stran in poskušajo svojo glasbo razvijati na evropskih glasbilih. Bolj ko zapuščajo tradicijo, bolj pozabljajo na naše kulturne inštrumente, ki so tako zelo zanimivi. Mi se trudimo ohraniti rabo teh inštrumentov in jih tudi razvijamo z vklučevanjem v afriški jazz, ethio-jazz, ki na ta način ostaja tako zanimiv.”

> Kaj lahko pričakujemo na koncertu v Ljubljani?

“Slišali boste moj ethio-jazz glasbeni performans. V Sloveniji bom nastopil prvič, in upam, da se bom zabaval. Upam, da se bo občinstvo pozitivno odzvalo in da boste vzljubili ethio-jazz. Prav veselim se že.”

MATEJA ROT