Na koncertu Tomaža Pengova v Kinu Šiška
Neskončno droban je človek, ko ga postaviš ob umetnost. Med torkovim koncertom v ljubljanskem Kinu Šiška je slavila pesem; prednjo je spoštljivo pokleknilo tako nemo občinstvo kakor krhki poet na samotnem odru.
Na vprašanje, zakaj je bil koncert Tomaža Pengova razprodan, je mogoče odgovoriti s tisoč besedami. Dovolj je ena sama: Odpotovanja. Prva plošča, ki jo je tedaj petindvajsetletni kantavtor izdal leta 1973 in ki jo je bilo na stojnici tokratnega koncerta mogoče kupiti ponatisnjeno, je obenem prva slovenska kantavtorska longplejka, mojstrovina, za katero bodo vekomaj stopicljale mlajše sestre, prav tako lepe Pripovedi (1988), Rimska cesta (1992), Biti tu (1996) in koncertna Koncert (2006). V Kinu Šiška se jim je na kulturni praznik pridružila še knjiga Drevo in zvezda, tega dne izdana pri založbi Sanje. V njej se bratijo zbrana kantavtorjeva besedila in takisto poetično zastrti dnevniški zapiski, priložen pa je še cede, kjer sta beseda in glasba povečini ločeni: izmenjujejo se pevčeve recitacije in instrumentalne skladbe, ob katerih pa človek žal pogreša datume nastanka. Ena zanimivejših je Tihe so njive, napisana za Šprajčev film Krč (1979), zdajle predstavljena v treh docela različnih preoblekah: sprva jo slišimo v tihi recitaciji, zatem v instrumentalni različici, ki jo napolnjuje Pengovov kitarski dialog z Jerkom Novakom, na koncu pa na taisti glasbi zaplava še zvonki glas Bogdane Herman.
ANDRAŽ GOMBAČ
Več o koncertu lahko preberete v prilogi 7. val petkovi tiskane izdaje Primorskih novic.
