Na obisku v figovi vasi

Prve zapise o obstoju vasi Smokvica zasledimo davnega leta 1028, ko jo je nemški cesar Konrad II. podaril oglejskim patriarhom. Sicer pa se Smokvica s figovim imenom ponaša vsaj od leta 1540, ko je bila vas z imenom Figarol oziroma Figarola vrisana na zemljevidu beneškega kartografa Pietra Coppa. V vasi so bile fige od nekdaj prisotne in domačini si zdaj zelo prizadevajo, da bi temu sadežu povrnili nekdanjo veljavo. Okrog Smokvice je kar nekaj figovih nasadov, v zadnjih letih pa so v okviru mednarodnega projekta revitalizacija gojenja fig v Istri v bližini vasi zasadili približno 200 dreves. Tudi drevored mladih fig ob vstopu v vas je ena od domiselnih iskric, ki popotnika opomni na izvor njenega imena. Posebno čast in mesto v vaški kulinariki je figa dobila pred leti, ko so si vaščani zamislili obuditev šagre po starem, Kur en bot. Prireditev je presegla vsa pričakovanja, saj so obiskovalci množično prihajali v vas, zaradi česar so po nekaj izjemno uspešnih letih organizatorji ocenili, da je pritisk na njihov kraj vendarle prevelik. Kljub temu Smokvica ostaja na seznamu krajev, ki jih velja obiskati zaradi prepleta idilične spokojnosti in vonja po preteklosti. Nujen postanek je Bržanova domačija, v kateri so nekoč živele tri družine. Koprska občina jo je z izdatno pomočjo EU uspela oživiti, zato je to obnovljeno kmečko poslopje danes odličen primer dobre prakse, kako ohraniti kulturno dediščino v zaledju.

V zgornji del domačije vodi zunanje stopnišče z lesenim hodnikom - baladurjem. Tomaž Primožic/FPA

Kmečko poslopje so v tradicionalni podobi obnovili s pomočjo evropskega denarja. Tomaž Primožic/FPA

Nekoč so v svinjaku s kuriščem v kotlu pripravljali hrano za živali. Tomaž Primožic/FPA

Vaški plac je bil pred leti prizorišče šagre Kur en bot v soju bakel in faralov (petrolejk) z glasbo in slaščicami iz fig. Tomaž Primožic/FPA

Bržanova domačija sodi med sto najlepših domačij na Slovenskem in je lep primer istrske vaške arhitekture iz 16. stoletja. Tomaž Primožic/FPA