Nacionalni ponos naj krepi zavest o kulturni dediščini

> > Doc. dr. Robert Peskar, doma iz Ljubljane, je v lanskem letu sprejel mesto generalnega konservatorja pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Podobno funkcijo je opravljal tudi med letoma 2005 in 2009, ko je bil direktor tega zavoda, tedaj funkcije generalnega konservatorja še ni bilo, bila je združena v nalogah direktorja. Delovno mesto generalnega konservatorja je bilo na novo odprto leta 2009, iz nujnih potreb zavoda, saj ena oseba ne more resno obvladovati in koordinirati poslovnih in strokovnih problemov v tako velikem sistemu, kot je področje ohranjanja kulturne dediščine. V organiziranosti službe je nekaj razlik, te so v največji meri posledica novega zakona o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008, ki je sicer v nekaterih segmentih prinesel nekaj izboljšav, večinoma pa je šlo na slabše, pravi dr. Peskar.

> Zakaj je šlo na slabše?

“Glavni paradoks tega zakona je v tem, da ne varuje kulturne dediščine, ampak samo kulturne spomenike. Teh je v Sloveniji dobrih 8000, medtem ko je enot kulturne dediščine 22.000. Zakon v tem segmentu ni učinkovit zaradi tega, ker ni bil izpeljan do konca, kot predvidevajo dikcije posameznih določil. V Sloveniji je kulturna dediščina stopnjevana v tri nivoje: najnižjo raven predstavlja dediščina, ki je vpisana v register nepremične kulturne dediščine; drugi rang je dediščina, razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, razglasitev je sprejela lokalna skupnost; najvišji rang pa predstavljajo kulturni spomeniki državnega pomena, razglasitev je izvedla država oziroma vlada.”