Nadaljujte Minuto, dve za boljši jezik!

To dokazuje, da so misli, ki smo jih razčlenjevali v Minutah, naletele na hvaležne bralske oči, natančno poslušajoča ušesa in skrbna srca, odprta za vprašanja pravilnega jezika. Dokazuje tudi, da je naš dosedanji skupni trud obrodil uspeh, ker smo dosegli cilj, da se več ljudi bolj zavzema za jezik in jim ni vseeno, kakšen je, ko ga govorimo in pišemo.

Primorske novice so prisluhnile vaši želji, ki je tudi moja, zato imamo odprto pot za nadaljevanje Minute že v tretje leto po njenem rojstvu 13. junija 2008 v petkovi prilogi tega časopisa. Kot vidimo, je bil to srečen dan, čeprav je bil petek, ko priloga 7. val izhaja, in še trinajsti v mesecu, pa celo na pragu vročega poletja, ko so misli bralcev in pisalcev že dopustniške.

Uspešnost, odmevnost, poglobljenost in čim boljša vsebina naših prihodnjih Minut bodo, kakor vse doslej, odvisne tudi od vas, vaših plodnih vprašanj in nasvetov, pozorne bralke in bralci, stroge ocenjevalke in ocenjevalci jezika. Zato mi še naprej zapisujte ter pošiljajte svoje misli in predloge, o katerih naj spregovorim - in kam naj se Minute usmerjajo.

A ker v časih, ko sem kot profesor Fifi poučeval na koprski gimnaziji, nisem rad že pri prvi šolski uri začel obravnavati nove snovi, ampak smo se z učenci raje samo pozdravili, razveselili ob svidenju in si povedali najzanimivejše počitniške novice, bom tako ravnal tudi danes. Ne bomo “že prvo uro jemali nove snovi”, raje zapišimo le kratke odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili v julijskem “preizkusu jezikovnega čuta”.

Poskušali ste razvozlati zadrege v nekaterih večpomenskih zvezah. Vem, da ta počitniška naloga vašemu jezikovnemu čutu ni povzročala težav, a vseeno na vprašanja odgovorimo skupaj:

> “Letos ni prestopno leto, zato ne praznujem rojstnega dneva, ker sem rojen 29. februarja.” Dneva ali dne? Odgovor: Zdi se, da je bolj primerno zapisati “rojstnega dneva”, vendar raba med enim in drugim omahuje.

> Vzklik “To je prepoved Boga!” ima dva pomena. 1. To Bog prepoveduje. 2. S tem prepovedujemo (vero v) Boga. Ker so taki stavki slabi, saj so dvoumni in imajo dva pomena, so v slovnici napačni in se jim izogibamo. Predelamo jih v aktivno slovnično obliko, pri kateri ni dvoumja.

> Ali med tujkama terciaren in tercialen obstaja kakšna pomenska razlika? Odgovor: Čeprav obe izvirata iz latinskega vrstilnega števnika tertius, tretji, je jezik ustvaril med njima pomensko razliko. Terciaren je tretji v razvrstitvi: primaren prvoten, sekundaren drugoten, terciaren na tretjem mestu. Tercialen ali tercialski (tudi tercijalski in tercijalka) pa označuje pripadnika (pobožnjakarskega) “tretjega reda” pod okriljem Cerkve.

> Kaj je bolj pravilno zapisati: da je bil sklep sprejet enoglasno ali soglasno? Enoglasno pomeni, da je za sklep glasoval le eden od prisotnih in po čudni poti “zmagal”, soglasno pa, da so ga potrdili vsi prisotni glasovalci. Odgovor: Pravilno je zapisati, da je bil sklep sprejet soglasno.

> Pri trditvi “Udaril ga je tako da je padel” smo v zadregi, ali bi vejico postavili pred “tako” ali pred “da”. Vejica pred “da” pomeni: Udaril ga je tako (močno), da je padel. Vejica pred “tako” pa: Udaril ga je, tako da je (zaradi tega) padel. Prav je oboje, ni pa lepo, da ga je udaril.

> Demokratična stranka upokojencev Slovenije ima kratico Desus. Ali je bolj pravilno zapisati: 1. “Desus je strnila svoje vrste” ali 2. “Desus je strnil svoje vrste”? Odgovor: Pod 1. mislimo, da je vrste strnila stranka; pod 2. pa kratico Desus čutimo kot samostalnik moškega spola, zato pravimo, da je Desus (ne stranka) strnil svoje vrste. Prav pa je oboje.

> Prestolnico izvajamo iz samostalnika (kraljevi) prestol; metropola je po izvoru grška in pomeni osrednje mesto; glavno mesto pa pomeni kraj, kjer imajo sedež državni vladno-upravni organi. Kateremu teh samostlanikov bi dali prednost, ko gre za Ljubljano, če ji ne rečete Žabarija? Najbolj primerno je reči “glavno mesto” Slovenije. Za prestolnico Ljubljani manjka kralj s prestolom, saj škof s svojim stolom premore le stolnico, kar je pa premalo za prestolnico. Metropole se lahko drži nadih norčevanja, Žabarije pa samo še norčevanje, ki se preliva v zmerjanje.

> Pogosto slišimo časovni oznaki: “pred tremi leti” in “tri leta nazaj”. Bolj primerno je “pred tremi leti”, ker je ta pomen takoj v celoti razumljiv; oznako “tri leta nazaj” pa moramo dopolniti in si misliti “če gremo v času tri leta nazaj”.

> Pogoj, ki mora biti izpolnjen, če hočemo doseči cilj, opisujemo na tri načine: “'Če' ali ‘kolikor’ ali ‘v kolikor’ bom zdrav, bom šel na dopust v planine.” Katera oblika je najbolj naravna? Odgovor: Najbolj naravna je oblika “če bom zdrav”; obliki “kolikor ali v kolikor” bom zdrav sta uradniško okorni, posneti po nemščini.

> Ste svoj dopust “koristili” (narobe), izkoristili, porabili ali namenili za pameten oddih? Kateremu glagolu bi v tej zvezi dali prednost? Odgovor: Dopust izkoristimo, porabimo ali namenimo za oddih, da nam čim bolj “koristi” (prav).

Lepo vas pozdravljam. Do Minute spet čez teden dni. JOŽE HOČEVAR