Naj raste, cveti, plava in leti!

Pa sploh še nismo omenili naših planinskih pašnikov, gozdov, kraških gmajn. In morja. Ha! Čeprav je morskega obrežja le za dobra dva centimetra za vsakega od nas, je v našem morju in ob njem življenje tako pestro, da nam ga zavida marsikatera mnogo večja morska država. Res je, ker naše morje sega vsega 38 metrov globoko, nimamo pravega globokomorskega pasu, a z vidika bogastva življenja je globoko morje nepomembno. Svetovno morje ima kot največji ekosistem na našem planetu (meri kar 1,37 milijarde kubičnih metrov morske vode) velik pomen za marsikaj, saj je glavni vir padavin, zagotavlja polovico kisika na planetu in “požira” veliko odvečnega ogljika, shranjuje toploto in blaži podnebne spremembe ter zagotavlja hrano, z vidika biotske raznovrstnosti pa ne. Pogoji za življenje so tam skorajda nikakršni: kar tri četrtine tega morskega ekosistema leži v večni temi, v globokih morjih se temperature gibljejo le nekaj stopinj nad lediščem, v globinah je kisika čedalje manj, pritiska pa čedalje več (avtorji odlične razstave o našem morju v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju so v spremnem katalogu zapisali, da je v najglobljih morjih pritisk tolikšen, kot če bi na eno osebo pritiskalo 50 polnih letal).