“Najvišji cilj je harmonija med jahačem in konjem”

Po letih, če ne desetletjih ugotavljanja, da raven strokovnega konjeniškega znanja v Lipici pada, se torej vendarle obetajo boljši časi.

Arthur Kottas-Heldenberg je namreč izjemna avtoriteta na področju dresurnega jahanja. Rojen je bil leta 1945, njegova starša sta na Dunaju vodila najstarejšo avstrijsko zasebno jahalno šolo. Tako je kot mladinec postal državni prvak Avstrije v dresurnem jahanju in preskakovanju ovir.

Leta 1960 je stopil v Špansko jahalno šolo, kjer je bliskovito napredoval. V vsej zgodovini šole je prav on najhitreje napredoval od pripravnika (Eleve) do učitelja jahanja (Bereiter) in trenerja (Oberberreiter). Od leta 1995 do 2003 je bil glavni trener, njegova elegantna postava, v značilni uniformi, je na fotografijah in razglednicah obkrožila ves svet.

Ob delu v Španski jahalni šoli, ki jo letno obišče okrog 300.000 obiskovalcev, je vodil lastno, zasebno jahalno šolo in o dresuri napisal knjigo, zato je danes težko najti proste dni v njegovem koledarju.

Potem ko se je pred dnevi v večernih urah odpeljal iz Lipice proti Dunaju, je naslednjega dne ob petih zjutraj že odpotoval na Finsko, kjer redno trenira.

> Kako ste navezali stik z Lipico?

“Direktor kobilarne Tomi Rumpf me je poklical pred nekaj tedni, in rekel sem, v redu, vendar želim najprej videti kobilarno. Pozitivno me je presenetila. Pred desetletji sem že bil v Lipici, s Špansko jahalno šolo in na mednarodnih tekmovanjih. Lipica ima veliko in dolgo tradicijo, poznam probleme, s katerimi se srečuje, potrebuje pomoč izkušenega trenerja, kakršen sem jaz.”

> Kaj ste ukrenili v prvih dveh dneh v Lipici?

“Prvi dan sem si le ogledal treninge, danes sem vodil trening vseh jahačev in konj. Dal sem jim veliko domačih nalog. V dveh dneh ne morem spremeniti veliko, vendar lahko dam informacije in usmeritve. V Lipico nisem prišel, da bi kritiziral, prišel sem, da bi pomagal s svojimi nasveti. V Španski jahalni šoli sem delal skoraj 43 let, bil sem glavni trener, odgovoren sem bil za trening in selekcijo konj ter selekcijo jahačev. Odgovoren se bil za vse, kar je v zvezi s konji. Vem, da imajo tudi v Španski jahalni šoli nekaj problemov, vendar imajo nekaj zelo dobrih in izkušenih jahačev, zato si lahko pomagajo sami.”

TINA ČIČ

Celoten pogovor preberite v prilogi 7. val petkove tiskane izdaje Primorskih novic.