Nataša Briški: “Tako ne gre več!”
Svobodna Slovenija lahko temelji le na doslednem spoštovanju človekovih svoboščin, na strpnem sobivanju razlik, na solidarnosti in aktivnem spodbujanju potencialov prav vsakega posameznika in posameznice, pravijo sociolog Aleš Črnič, kulturnik Simon Kardum, ekonomist Valter Kobal in naša sogovornica, novinarka Nataša Briški.
Pred kratkim so družno ustanovili državljansko tribuno Za prostore svobode, včeraj pa na Kongresnem trgu v Ljubljani pripravili javni protest.
>Vaš simbol je pest z iztegnjenim kazalcem. Komu vse preti?
“Nismo želeli, da bi simbol deloval agresivno. Sporočiti hočemo, da je dovolj krčenja prostorov svobode. Dovolj imamo ideoloških laži in nestrpne kampanje zoper nekaj, kar določeni manjšini prinaša več svobode, nikomur pa je ne odvzema.”
> Razprava ob družinskem zakoniku se je torej izkazala za najnazornejši primer nestrpnosti in omejevanja svobode?
“Prav ta nestrpna kampanja nas je spodbudila k ustanovitvi državljanske tribune. Zaznali smo jo kot problem, ki utegne imeti širše razsežnosti. Sprašujemo se, kateri prostor svobode bo naslednji na udaru. Opozarjamo, da se moramo sami preleviti v dobro obveščene državljane, če želimo biti nosilci polnokrvne demokracije, če želimo imeti javno mnenje, ki zna misliti. Sicer se bomo odločali po principu: sama nisem seznanjena s tem, a sem proti, ker se marsikaj sliši.”
> Kolikšna je odgovornost medijev, ki jim pripadate tudi sami?
“Razočarani smo nad strankokracijo, popolnoma razočarani nad dogajanjem v gospodarstvu, osebno pa sem prepričana tudi, da mediji nosimo velik del odgovornosti za današnjo podobo našega prostora. Če se že imamo za četrto vejo oblasti in poročamo v imenu javnosti, na katero se tako radi sklicujemo, potem moramo prevzeti odgovornost! V novinarskem poročanju vse bolj prednjačijo kratke izjave in oblika postaja pomembnejša od vsebine. Več pozornosti bi morali posvečati resnim vprašanjem, ne pa izgubljati časa za razglabljanje, kaj postaviti na zadnjo ali prvo stran in v prve minute televizijskih ali radijskih poročil.”
> Vaš protest v teh dneh ni edini. Že dva dneva za vami bo globalno druženje zoper vladajoče elite in pogoltnost kapitalizma. Se civilna družba torej prebuja?
“Res je, ta teden je blazno aktivističen. Mi smo tribuno ustanovili, še preden je bilo znano, da bodo predčasne volitve. Zdaj sovpada več protestov. V New Yorku sem bila, ko se je začela zasedba Wall Streeta, ki bo v soboto odmevala tudi na slovenskih protestih. Marsikdo se sprašuje, zakaj nismo obeh slovenskih protestov pripravili na isti dan. Mi smo morali svojo prireditev prijaviti že pred kakim mesecem, ko sobotni protest še ni bil znan. Vse skupaj očitno govori, da v civilni družbi res nekaj žubori, da vse večji del javnosti čuti izrazito nezadovoljstvo, do takšne mere, da so ljudje pripravljeni iti na ulico in reči: tako ne gre več!”
> Kako ste v živo doživeli newyorški protest?
“Tam sem bila v prvi polovici septembra, ko se je vse skupaj šele začenjalo. Na trgu Union sem bila ravno, ko se je nekaj protestnikov spopadlo s policijo. Takrat ni bilo videti, da bo to preraslo v kaj večjega. Bolj levi del medijske scene je že poročal, da se na Wall Streetu nekaj dogaja, sicer pa širše medijske pozornosti še ni bilo. Vse skupaj je še najbolj spominjalo na zabavo. Pozneje se je beseda razširila, nastale so posebne spletne strani, somišljeniki so se začeli zbirati, akcija je postala svetovna ... Ugotavljam, da si ljudje vse bolj upajo izražati svoje mnenje.”
> Organizatorji obeh slovenskih protestov poudarjate, da niste povezani s politično elito in da ne sodelujete v predvolilnem boju. Je to nezaupnica politiki?
“Mi poudarjamo, da je naša akcija globoko politična in da politični angažma ni rezerviran samo za stranke. Vsekakor izražamo razočaranje nad strankokracijo, so pa tudi taki, ki pravijo, da moramo stvari spreminjati od blizu. Kam nas bo naša državljanska pobuda pripeljala, težko rečem. Prvotni cilj je prebujanje ljudi, ki naj zavzamejo aktivnejšo državljansko držo. Sprašujejo nas, ali bomo pred volitvami koga podprli. Naš glas gre za strpnejšo, bolj odprto in neizključujočo družbo. Katera od strank ustreza naštetemu, naj vsakdo presodi sam.”
AG
